Foto: Reuters
Foto: Reuters

Svet EU-ja in parlament sta v dogovoru, ki sta ga dosegla ponoči, ohranila splošni cilj reforme ekonomskega upravljanja v EU-ju – postopno in realistično zniževanje javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja, ki bo omogočalo gospodarsko rast ter reforme in naložbe na strateških področjih. To so digitalizacija, zeleni prehod, sociala in obramba, so sporočili iz Sveta EU-ja.

Dogovor ohranja osnovne elemente konec aprila predstavljenega predloga Evropske komisije. Članice bodo svoje cilje na področju javnih financ, ukrepe za naslovitev makroekonomskih neravnovesij ter prednostne reforme in investicije opredelile v srednjeročnih načrtih fiskalne politike, ki bodo nato potrjeni na ravni EU-ja. Javnofinančna pravila bodo tako prilagojena posameznim članicam.

Tiste z javnim dolgom nad 60 odstotki bruto domačega proizvoda (BDP) ali pa javnofinančnim primanjkljajem nad tremi odstotki BDP-ja bodo pred pripravo štiriletnega načrta prejele smernice Evropske komisije.

V nova pravila vključeni tudi dve varovalki

Preventivni del novih fiskalnih pravil, o katerem sta se dogovorili instituciji, vključuje varovalko za zagotavljanje vzdržnosti dolga. Ta za članice z dolgom nad 90 odstotki BDP-ja predvideva povprečno znižanje deleža javnega dolga za eno odstotno točko BDP-ja na leto, za tiste z javnim dolgom med 60 in 90 odstotki pa za 0,5 odstotne točke. V skladu s trenutnimi pravili so morale članice z javnim dolgom nad 60 odstotki dolg zniževati za eno dvajsetino letno.

Druga varovalka v preventivnem delu pravil pa je namenjena zagotovitvi fiskalnega prostora v vrednosti 1,5 odstotka BDP-ja pod tremi odstotki BDP-ja javnofinančnega primanjkljaja. S tem želijo omogočiti dovolj manevrskega prostora za odzivanje na gospodarske šoke.

Članice bodo v srednjeročnih načrtih določile pot prilagajanja javnega dolga, ki bo opredeljena kot neto javnofinančni odhodki. Pri tem ne bo treba zagotoviti, da bo po štirih letih dolg pod 60 odstotki BDP-ja, ampak bo moral upadati.

Pravila bodo omogočala podaljšanje poti prilagajanja javnega dolga s štirih na največ sedem let. če se bodo članice zavezale določenim reformam in naložbam. Načrte bodo lahko kasneje tudi spremenile, če bodo obstajale objektivne okoliščine, ki bodo onemogočale njegovo izvajanje, kot je menjava vlade.

Prve nacionalne načrte članic v Bruslju pričakujejo do 20. septembra

Svet EU-ja in Evropski parlament bosta morala zdaj dogovor še uradno potrditi, novi okvir ekonomskega upravljanja v EU-ju pa se bo začel uporabljati leta 2025, in sicer na podlagi srednjeročnih fiskalnih načrtov, ki jih bodo še letos v Bruselj posredovale države članice. To jim daje dovolj časa za pripravo njihovih načrtov, so po sklenitvi dogovora sporočili iz komisije. V Evropskem parlamentu so že pred tem pojasnili, da bodo morale vse članice štiriletne načrte posredovati do 20. septembra.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je ob tem poudarila, da bodo nova pravila članicam omogočala naložbe v njihova močna področja in konsolidacijo njihovih javnih financ hkrati. "To je naša skupna pot rasti," je zapisala na družbenem omrežju X. "Trdne javne finance so ključnega pomena za strateško avtonomijo, trajnostno rast in delovna mesta v EU-ju," pa je v prvem odzivu sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Dogovor sta pozdravila tudi predsednik evroskupine Paschal Donohoe, ki je poudaril pomen ekonomskega upravljanja za stabilnost in odpornost območja z evrom, ter španski finančni minister Carlos Cuerpo. Pod španskim predsedstvom Sveta EU-ja so dogovor o novih javnofinančnih pravilih decembra lani dosegle države članice, ki pa so se zdaj pod belgijskim predsedstvom o njih uskladile še s parlamentom.

Belgijski finančni minister Vincent Van Peteghem je ob sklenitvi dogovora povedal, da bodo nova pravila bistveno izboljšala obstoječi okvir ekonomskega upravljanja in zagotovila učinkovita pravila. "Veseli me, da smo našli uravnotežen dogovor, ki bo omogočil hitro izvedbo," je poudaril.

Glavni pogajalki Evropskega parlamenta Esther De Lange (EPP) in Margarida Marques (S&D) pa sta poudarili, da bodo nova pravila omogočila tudi dovolj možnosti za naložbe. Dogovor je že pozdravil izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis. Nova pravila so po njegovem mnenju dobra podlaga za rast in konkurenčnost EU-ja.

Pravila sicer obsegajo še korektivni del, ki vključuje postopek presežnega primanjkljaja, a se o njem Svet EU-ja zgolj posvetuje s parlamentom. Belgijsko predsedstvo Sveta EU-ja si bo prizadevalo, da bodo članice reformo korektivnega dela sprejele hkrati s preventivnim delom.