"Ne smemo se odcepiti in ločiti od Kitajske,” je ob obisku Pekinga dejal francoski predsednik Macron in napovedal, da se bo Francija še naprej trudila za dobre trgovinske odnose s Kitajsko. Za to ima Francija dobre razloge, saj so številni proizvajalci luksuznih izdelkov (LVMH, Hermes International, Kering, Pernod Ricard) precej odvisni od kitajskega povpraševanja in so v prvem letošnjem četrtletju prodajo precej povečali ravno zaradi konca protikoronskih ukrepov na Kitajskem, kar je seveda spodbudilo tudi gospodarsko rast drugega največjega svetovnega gospodarstva. Ta je bila v prvem letošnjem četrtletju na letni ravni 4,5-odstotna, kar je precej več od pričakovane 3,8-odstotne rasti. V celotnem letošnjem letu naj bi bila rast petodstotna.

LVHM utrjuje status najvrednejšega evropskega podjetja
Vseevropski delniški indeks Stoxx 600 je v torek dosegel najvišjo raven v zadnjih 14 mesecih, samo letos se je njegova vrednost povzpela za 10 odstotkov. Še precej več, 16 odstotkov, je pridobil pariški CAC40, ki je jeseni za hip celo od Londona prevzel primat največje evropske borze po celotni tržni kapitalizaciji. Kot rečeno, njegovo rast podžigajo predvsem luksuzne blagovne znamke. Izstopa seveda LVHM, ki z vrednostjo približno 440 milijard evrov predstavlja 13 odstotkov celotne tržne kapitalizacije Pariške borze. 12. aprila je podjetje poročalo o 17-odstotni rasti prodaje na letni ravni, na dobrih 21 milijard evrov. Delnice so naslednji dan pridobile dobrih pet odstotkov, premoženje najbogatejšega Evropejca Bernarda Arnauta, ki je že prej preseglo 200 milijard evrov, se je v enem dnevu povečalo za 11 milijard.

Johnson & Johnson presegel pričakovanja, delnice pa navzdol
Tudi na Wall Streetu so vse bolj v ospredju poslovni rezultati prvega četrtletja. Potem ko so prejšnji teden navdušile nekatere banke, so v torek vlagatelji z drugačnimi občutki analizirali bilance Goldman Sachsa (prihodki so bili nižji od pričakovanj), pri Johnson & Johnsonu, ki izdeluje medicinske in farmacevtske izdelke, pa jih ni prepričalo, da so bile številke pravzaprav boljše od napovedi (celotna vrednost prodaje je v prvem četrtletju dosegla 24,75 milijarde dolarjev) in da je JNJ zvišal napovedi za celoletno poslovanje. Delnice so zdrsnile za skoraj tri odstotke in so letos za devet odstotkov "pod gladino". Ameriške korporacije naj bi sicer v povprečju v prvem četrtletju poslovale s pet odstotkov nižjim dobičkom kot v istem lanskem obdobju, a slutiti je, da bodo v resnici dobički lepši in da se podjetja dobro spopadajo z izzivi občutno višjih obrestnih mer. Tudi zato je Dow Jones blizu enoletnemu vrhu, indeks strahu Vix pa je zdrsnil najnižje po januarju.

Agregat M2 se hitro znižuje
Nad delniškimi trgi sicer še naprej visi grožnja recesije (tudi zaradi marčevskih bančnih pretresov), zato bi indeksi utegnili spet testirali jesensko dno. Ekonomisti, ki prisegajo na kvantitativno denarno teorijo, svarijo, da je zniževanje ponudbe denarja zanesljiv znak, da bo ameriško gospodarstvo kmalu v recesiji. Agregat M2 se znižuje celo z najvišjo stopnjo po letu 1930 oziroma po veliki depresiji, opozarjajo, to pa bi moralo z odlogom od 6 do 18 mesecev povzročiti recesijo. Agregat M2, v katerega so vključeni gotovina, bančni depoziti in skladi denarnega trga, je februarja nazadoval tretji mesec zapored, v primerjavi z istim mesecem lani pa se je znižal za 2,24 odstotka.

Powell: To ne igra nobene vloge
Guverner Feda Jerome Powell teoriji, da zniževanje M2 vodi v recesijo, ne prikimava in meni, da to ne igra pomembne vloge v gospodarstvu. Tudi finančna ministrica Janet Yellen je optimistična in pravi, da so razmere na trgu dela dobre, inflacija se postopno znižuje, poraba pa ostaja robustna, zato ne pričakuje recesije, ki jo že od lanskega julija napovedujejo obvezniški trgi. V mislih imamo inverzna krivulja obveznic oziroma pojav, ko je donosnost dveletne ameriške obveznice nad zahtevano donosnostjo desetletne. Po drugi svetovni vojni je bil to skoraj vedno pravilni signal, ki je napovedal recesijo.