Če je bilo v ponedeljek vsaj dopoldne opaziti še precej negotovosti, so se nato borze presenetljivo hitro otresle skrbi, ki jih prinaša novo vojno žarišče. Včeraj je bila smer na vseh pomembnih borzah že izrazito navzgor. Najprej se je tokijski Nikkei povzpel za skoraj dva odstotka. Pri banki Goldman Sachs pravijo, da je japonski trg svetla točka, priložnost za rast pa vidijo predvsem v bančnih delnicah. Tudi vseevropski indeks STOXX 600 se je včeraj povzpel za dva odstotka, kar je največ v skoraj letu dni. Donosnost nemške desetletne državne obveznice, ki se je prejšnji teden prvič po 12 letih zavihtela nad tri odstotke, se je spustila na 2,8 odstotka.

IMF: večja verjetnost za mehek pristanek
Čeprav je Evropska centralna banka na zadnjem zasedanju namignila, da je zaostrovanja denarne politike konec, pa ni nujno, da bo res tako. Guverner avstrijske centralne banke Robert Holzmann je na forumu Mednarodnega denarnega sklada v Marakešu povedal, da bi lahko videli še eno ali celo dve zvišanji obrestne mere, če bo evrsko območje doživelo dodatne inflacijske šoke. Bolj pomirjujoče je delovalo sporočilo IMF-ja, ki je ohranilo napoved o letošnji triodstotni svetovni rasti BDP-ja (v ZDA bo rast višja kot drugje), pri čemer IMF meni, da bo centralnim bankam uspelo obvladati inflacijo, ne da bi gospodarstva pahnile v recesijo. Vpliva vojne med Izraelom in Hamasom na regijo in svet IMF za zdaj še ne more oceniti.

Občuten padec donosnosti obveznic
V New Yorku so se včeraj razveselili preobrata na trgu dolžniških papirjev. Obveznice so se končno vidneje podražile, s tem pa je zahtevana donosnost do dospetja padla, pri ameriški desetletni obveznici za 14 bazičnih točk, na 4,66 odstotka. Delniški indeks S & P 500 se je tako kot v ponedeljek zvišal za približno pol odstotka. Pri Bank of England so opozorili, da so vrednotenja (merjena predvsem z multiplikatorjem dobička oziroma kazalnikom P/E) ameriškega tehnološkega sektorja glede na trenutno raven obrestnih mer previsoka, tako da večja korekcija ne bi bila presenetljiva. Centralne banke načeloma sicer ne komentirajo cen delnic, kadar to storijo, pa se lahko zapišejo v kolektiven spomin. Leta 1996 je tako tedanji guverner Feda Alan Greenspan govoril o neracionalnem navdušenju nad tehnološkimi delnicami, ki pa se je nadaljevalo še dobra tri leta, preden je balonček počil.

Ponedeljkov skok nafte in torkova umiritev
Naftni trg se je na začetku tedna burno odzval na vojno stanje v Izraelu in Gazi, cena brenta se je povzpela za več kot štiri odstotke in presegla 88 dolarjev za sod. Niti Izrael niti Palestina sicer nista pomembna igralca na trgu, vendar prevladuje strah, da se bo konflikt razširil in prizadel ponudbo nafte na Bližnjem vzhodu. Pri Goldman Sachsu menijo, da konflikt zmanjšuje verjetnost normalizacije odnosov Izraela s Savdsko Arabijo in s tem povezano povečanje savdske proizvodnje v prihodnjem letu. Napadi palestinskega gibanja Hamas in izraelski povračilni ukrepi za zdaj nimajo večjega učinka na kratkoročne zaloge, tudi ponedeljkova rast cen nafte (pri tem je treba poudariti, da je nafta prejšnji teden padla za približno 10 odstotkov, kar je največ po marcu) naj bi bila le začasna, kar se je potrdilo včeraj, ko je bila smer rahlo navzdol.

Zlato okrevalo po padcu na osemmesečno dno
Zlato je na začetku tedna le odigralo vlogo varnega zatočišča in se podražilo za poldrugi odstotek, tako da je njegova vrednost presegla 1875 dolarjev za 31,1-gramsko unčo.
Cene zlata so se od konca julija spustile sedem odstotkov nižje in dosegle osemmesečno dno, kar je bilo delno povezana z močnejšim dolarjem, precej bolj pa z omejevalno politiko centralnih bank oziroma vse višjimi obrestnimi merami, zaradi česar so številne naložbe, na primer vladne obveznice, v primerjavi z zlatom postale privlačnejše. V ZDA obveznice prinašajo že skoraj petodstotni zajamčeni donos (največ po 2007). Beg vlagateljev iz "papirnatega" zlata je očiten, sklad ETC (Exchange Traded Commodities) na zlato je imel letos odlivov v ekvivalentu 190 ton zlata, kar je že krepko več kot v celotnem lanskem letu.