Newyorški delniški indeks S & P 500 je v mesecu septembru izgubil 4,9 odstotka, v tretjem četrtletju (med 1. julijem in 30. septembrom) pa 3,7 odstotka. V zadnjih dneh se je strahu pred vse višjimi obrestmi pridružil še strah pred prekinitvijo proračunskega financiranja vladnih agencij ob začetku novega proračunskega leta v ZDA 1. oktobra. Foto: Reuters
Newyorški delniški indeks S & P 500 je v mesecu septembru izgubil 4,9 odstotka, v tretjem četrtletju (med 1. julijem in 30. septembrom) pa 3,7 odstotka. V zadnjih dneh se je strahu pred vse višjimi obrestmi pridružil še strah pred prekinitvijo proračunskega financiranja vladnih agencij ob začetku novega proračunskega leta v ZDA 1. oktobra. Foto: Reuters

V prejšnjem mesecu je elitni newyorški indeks S & P 500 padel za skoraj pet odstotkov, od tega v zadnjem tednu za 0,7 odstotka. V petek je po objavi avgustovske vrednosti indeksa izdatkov za osebno porabo (PCE) kazalo, da bi se lahko teden končal s kančkom optimizma, a je po začetnem zaletu znova sledil zasuk navzdol. Jedrni indeks PCE, ki je za Fed ključno merilo inflacije (očiščen je vplivov energentov in hrane), je namreč prejšnji mesec porasel rahlo manj od napovedi – na mesečni ravni le za 0,1 odstotka, na letni ravni pa za 3,9 odstotka (najmanj v dobrih dveh letih). To bi lahko bil znak za centralno banko, da se je inflacija že dovolj umirila in nadaljnji dvigi obrestnih mer niso več potrebni. Ključna obrestna mera Fed funds je trenutno v območju med 5,25 in 5,50 odstotka, kar je največ v zadnjih 22 letih. Medtem se vztrajno znižuje Fedova bilančna vsota, od vrha z lanskega aprila (8,9 bilijona dolarjev) se je spustila 941 milijard dolarjev nižje.

Skoraj vsi naložbeni razredi so v tretjem četrtletju izgubljali, le cene nafte so hitele navzgor. Brent se je od 1. julija podražil za 23 odstotkov. Foto: Reuters
Skoraj vsi naložbeni razredi so v tretjem četrtletju izgubljali, le cene nafte so hitele navzgor. Brent se je od 1. julija podražil za 23 odstotkov. Foto: Reuters

Največji delež medvedov v zadnjih štirih mesecih
Po dveh negativnih mesecih zapored si vlagatelji obetajo, da bo šlo oktobra na delniških trgih znova navzgor. Zgodovina sicer pozna kar nekaj burnih dogodkov (predvsem je znan črni ponedeljek, ko je 19. oktobra Dow Jones strmoglavil za 22,6 odstotka, kar je še vedno rekorden enodneven padec na Wall Streetu), a v povprečju je bil to v zgodovini pozitiven mesec. Med letoma 1950 in 2021 je širši S & P 500 oktobra povprečno pridobil 0,9 odstotka, Dow Jones pa 0,6 odstotka. Nekateri kazalci bi lahko kazali na odboj: CNN-ov indeks strahu in pohlepa je bil pred dnevi že v območju ekstremnega strahu (temu pogosto sledi rast delnic), podobno pa kaže tudi zadnja anketa Ameriškega združenja malih vlagateljev (AAII). V tednu do 27. septembra je bila le dobra četrtina (27,8 odstotka) zasebnih vlagateljev bikovsko razpoloženih (kar pomeni, da v prihodnjega pol leta pričakujejo rast delniških tečajev), na drugi strani pa je bilo "medvedov" že skoraj 41 odstotkov, prav tako največ po sredini maja.

Kupci nepremičnin v vse težjem položaju
Črnogledost vlagateljev je posledica več dejavnikov, saj so se Fedovi dvigi obrestnih mer "zajedli" v vse strukture gospodarstva, predvsem v nepremičninski sektor. Trenutno je v ZDA nepremičnino bolj smiselno najeti kot kupiti. Hipotekarna obrestna mera pri 30-letnem posojilu se je namreč zvišala že nad 7,30 odstotka, kar je največ po decembru 2000. A kot rečeno: če se bo inflacija vendarle spuščala proti ciljnima dvema odstotkoma, bi lahko upali v skorajšnji preobrat v Fedovi denarni politiki in prva nižanja obrestnih mer, s čimer bi trgi lažje zadihali. Tudi v Evropi (Slovenija je bila pri tem sicer izjema) so v petek pozdravili večinoma ugodnejše inflacijske številke. Inflacija (še vedno k inflaciji največ prispeva rast cen hrane) v območju evra je septembra padla na 4,3 odstotka, v Nemčiji pa se je znižala na 4,5 odstotka, kar je najmanj po začetku vojne v Ukrajini. Zahtevana donosnost nemške desetletne obveznice je posledično ob koncu tedna zdrsnila kar za 15 bazičnih točk, na 2,82 odstotka.

Potem ko je Jamie Dimon (JPMorgan) opozoril, da svet ni pripravljen na morebitno še resnejše zaostrovanje denarne politike (omenja celo najslabši scenarij in dvig obrestnih mer na sedem odstotkov), sta tudi Larry Fink (BlackRock) in Bill Ackman (Pershing Square Capital Management) opozorila, da je velika verjetnost, da bodo šle obresti še navzgor oziroma da bo donosnost desetletne ameriške obveznice presegla pet odstotkov, potem ko je v četrtek pri 4,68 odstotka dosegla najvišjo raven po letu 2007. Foto: Reuters
Potem ko je Jamie Dimon (JPMorgan) opozoril, da svet ni pripravljen na morebitno še resnejše zaostrovanje denarne politike (omenja celo najslabši scenarij in dvig obrestnih mer na sedem odstotkov), sta tudi Larry Fink (BlackRock) in Bill Ackman (Pershing Square Capital Management) opozorila, da je velika verjetnost, da bodo šle obresti še navzgor oziroma da bo donosnost desetletne ameriške obveznice presegla pet odstotkov, potem ko je v četrtek pri 4,68 odstotka dosegla najvišjo raven po letu 2007. Foto: Reuters

Realna donosnost obveznic najvišja v 13 letih
Kaj pa cena najbolj opazovanega vrednostnega papirja na svetu, ameriške desetletne obveznice? V tretjem četrtletju je opazno drsela navzdol, to pa pomeni, da je zahtevana donosnost vse višja. V zadnjem tednu je dosegla že 4,68 odstotka. To je najvišja raven po oktobru 2007. In kar je morda še pomembnejše: realna donosnost (torej z upoštevanjem inflacije) je pri desetletni obveznici pri približno 2,20 odstotka prav tako najvišja v več kot 13 letih. Za obstoječe lastnike obveznic je padec njihove cene seveda slaba novica, za vse, ki zdaj razmišljajo o nakupu, pa se zdijo obveznice privlačna izbira, čeprav nekatera znana imena (kot je Larry Fink iz upravljavca premoženja BlackRock) menijo, da je treba še malo počakati, saj bo verjetno donosnost 10-letne obveznice presegla pet odstotkov. Kakor koli, tudi če ste danes kupec tega papirja in ga držite do dospetja, prinaša soliden realen donos, res pa je, da je treba – če govorimo o ameriških vladnih obveznicah – upoštevati še valutno tveganje. Morebiten padec dolarja bi namreč hitro lahko odnesel vse dobičke.


PREMIKI V ZADNJEM TEDNU
Dow Jones (New York)33.507 točk (-1,3 %)
S & P 500 (New York)4.288 točk (-0,7 %)
Nasdaq (New York)13.219 točk (+0,1 %)
DAX (Frankfurt)15.386 točk (-1,1 %)
Nikkei (Tokio)31.849 točk (-4,3 %)
SBITOP (Ljubljana)1.174 točk (+0,2 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +3,58 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +4,58 %
dolarski indeks106,2 (+0,6 %)
EUR/USD1,0572 (-0,7 %)
EUR/CHF

0,9682 (+0,2 %)

bitcoin27.050 USD (+1,9 %)
nafta brent92,5 USD (-1,0 %)
zlato1.849 USD (-3,9 %)
evribor (šestmesečni; trimesečni)4,125 %; 3,955 %

Bitcoin zaradi "halvinga" kmalu na poti navzgor?
Vlagatelji, ki stavijo na zlato, septembra niso prišli na svoj račun, saj se je vrednost te plemenite kovine znižala za več kot štiri odstotke, pri čemer je bilo treba v petek za 31,1-gramsko unčo plačati že manj kot 1950 dolarjev. To je najnižja vrednost v zadnje pol leta. Pri kriptovalutah je zadnje čase precej mirno, bitcoinu kakšen skok bistveno nad 27 tisoč dolarjev nikakor ne uspe. Dva dejavnika bi v prihodnje lahko pozitivno vplivala na ceno bitcoina (in s tem na trg kriptovalut): halving in rojstvo ETF-sklada na spot ceno bitcoin. Predvsem halving oziroma halvening (nagrada za prirudarjeni bitcoin se bo prihodnje leto prepolovila – s 6,25 na 3,175 bitcoina) je, zgodovinsko gledano, zagotovilo za rast – leta 2012 je bitcoin v letu po halvingu pridobil 8000 odstotkov, leta 2016 skoraj 300 odstotkov in leta 2020 več kot 500 odstotkov. Tudi uvedba ETF-sklada na spot ceno bitcoina (napovedi so dobre) bi vplivala pozitivno, nekateri to primerjajo s prvim ETF-skladom na zlato, ki je novembra 2004 začel kotirati na newyorški borzi. V prvih dneh je bilo za več kot milijardo dolarjev prilivov, cena zlata pa je naslednje leto dosegla rekordno vrednost ...