Tečaj delnic banke First Republic se je včeraj prepolovil (na rekordno nizkih 8,10 dolarja), potem ko je banka sporočila, da je v prvih treh letošnjih mesecih izgubila za več kot 100 milijard dolarjev depozitov (ti so šli v največje banke, pa tudi v denarne sklade, zlato ...), kar je krepko več od pričakovanih 40 milijard. Že prej je ta problematična banka (že marca je tečaj delnic strmoglavil, saj je bila blizu stečaju) poudarila, da preučuje različne možnosti, kako bi se rešila iz godlje, ni pa navedla konkretnih podrobnosti. Delniški indeksi v New Yorku so včeraj izgubili do dva odstotka, je pa po koncu trgovanja vladalo spodbudnejše razpoloženje, saj je Alphabet objavil boljše rezultate od pričakovanj (četrtletnih prihodkov je bilo za 69,79 milijarde dolarjev, prvič v zgodovini je bilo poslovanje v oblaku dobičkonosno), prav tako Microsoft.

Rast na trhlih temeljih?
Če zanemarimo nekaj negotovih dni v zadnjem tednu, je na delniških trgih kljub vsemu letos zaznati zmeren optimizem. Ali lahko pričakujemo, da bodo tečaji delnic še naprej hiteli navzgor? Pri investicijski banki Morgan Stanley so zelo previdni in pravijo, da se rast, ki je bila opazna v zadnjih tednih pred začetkom sezone objav četrtletnih poslovnih rezultatov, hitro lahko obrne, sploh če bi Fed še naprej vztrajal pri stališču, da je treba nadaljevati politiko zaostrovanja denarne politike. Indeks S & P 500 je v zadnjih treh tednih marca pridobil več kot šest odstotkov, kar je v nasprotju s prejšnjimi tremi sezonami objav četrtletnih rezultatov, ko je omenjeni indeks vidno izgubljal. To je, kot pravi glavni strateg za ameriški delniški trg Mike Wilson, razlog za skrb, predvsem tehnološki velikani, ki so letos izrazito pridobivali (Metine delnice so za 72 odstotkov v plusu, Applove za 26, Amazonove za 22 ...), bi lahko doživeli konkretnejši popravek.

Kot slika Mona Lize
Zadnje pol leta sicer številni svarijo, da bi delniški trgi po vsej logiki morali še precej izgubiti (in testirati jesensko dno), preden bi se lahko začel nov bikovski trend. Eden od argumentov je neizogibna recesija, ki pa – kljub vsem napovedim – še ni nastopila. Napovedovanja so v teh časih sploh zelo nehvaležna. Britanski tednik The Economist piše, da je popandemično gospodarstvo kot slika Mona Lize, pri kateri je Da Vinci s tehniko slikanja sfumato poskrbel, da nekateri na njenem obrazu vidijo nasmešek, drugi pa ne. In z gospodarstvom naj bi bilo podobno – vsakič znova, ko ga ocenjuješ, vidiš nekaj drugega. Zato tudi toliko različnih prerokb – da bomo doživeli trd pristanek in hujšo krizo, pa da recesije kljub precej višjim obrestim sploh ne bo. V zadnjem letu je bil razpon napovedi ameriške četrtletne rasti BDP-ja dvakrat tako visok kot leta 2019. Gospodarsko dogajanje je postalo veliko bolj volatilno kot v zgodovini, k temu pa so prispevali tudi vsi šoki, ki so nastali ob epidemiji.

Na trgu Vix1d
In ko smo ravno pri volatilnosti: čikaška borza CBOE je izdala nov instrument za merjenje nervoze na trgu: enodnevni indeks volatilnosti Vix (Vix1d). Ta naj bi bolje od tradicionalnega Vixa odražal razmere in naj bil bolj transparenten. Meril bo pričakovano volatilnost indeksa S & P 500 v naslednjem trgovalnem dnevu, medtem ko tradicionalni Vix (ravno ta mesec je minilo 30 let od njegove uvedbe) meri pričakovano volatilnost v naslednjem mesecu. Ravno lani je bilo veliko pripomb, da Vix ne odraža nervoze, ki je bila na trgu očitna, tako da je nekaterim investicijskim skladom, ki so se v preteklosti ob naraščajočem Vixu zavarovali proti delniškim padcem, pošiljal lažne signale. Načeloma velja, ko delnice padajo, indeks Vix narašča, a če delnice drsijo navzdol počasi in dlje časa (kot je bilo to lani), Vix vztraja pri relativno nizkih vrednostih. Ponazorimo razliko med "novim" in "starim" Vixom še na primeru marčevskih bančnih pretresov. V dnevih po zlomu banke Sillicon Valley je klasični Vix z 19 porasel na 26,5 točke, kar je resda nad dolgoročnim povprečjem, a niti slučajno blizu vrednosti, ko bi lahko govorili o paniki. Novouvedeni Vix1d bi v konkretnem primeru s 15,3 porasel na 40,2 točke!

Medvedje razpoloženje skladov hedge pri desetletnih obveznicah

Kaj se obeta svetovnemu gospodarstvu, naj bi dobro kazali tudi obvezniški trgi. Ti so se letos po hudih lanskih pretresih nekoliko ustalili, še naprej pa so donosnosti kratkoročnih obveznic (kot je na primer dveletna obveznica) precej nad donosnostmi dolgoročnih, kar je bil v preteklosti vedno zanesljiv znak za recesijo. Skladi hedge že pet tednov zapored povečujejo kratke pozicije pri 10-letnih ameriških obveznicah, tako da je raven teh pozicij rekordno visoka. Očitno so prepričani, da bo inflacija ostala trdovratnejša, kot pričakujejo trgi, njihova strategija pa tudi nakazuje, da kratkoročno ne pričakujejo recesije. Njihova stava bo prinesla dobiček, če bodo cene obveznic padale, s tem pa se bo zahtevana donosnost zviševala (včeraj se je dogajalo ravno nasprotno – donosnost 10-letne obveznice je šla navzdol za več kot deset bazičnih točk, na 3,40 odstotka). Spomnimo, da je marec prinesel občuten padec donosnosti tega najpomembnejšega vrednostnega papirja na svetu, in sicer za 45 bazičnih točk, s 3,92 na 3,47 odstotka.