Ukrep začasnega čakanja na delo je bil od začetka epidemije uveljavljen za več kot 300.000 delovnih mest. Foto: Pixabay
Ukrep začasnega čakanja na delo je bil od začetka epidemije uveljavljen za več kot 300.000 delovnih mest. Foto: Pixabay

"V maju smo imeli primer čistilke, ki ji je delodajalka rekla, da mora prihajati na delo, čeprav je bila uradno poslana na začasno čakanje na delo. Zelo jasno je bilo, da se je delodajalka prijavila na povračilo stroškov nadomestila od države, ob tem pa služila še na račun delavke," je enega od primerov zlorabe interventnih ukrepov opisal Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.

Ob podjetjih, ki jim ukrepi za blaženje gospodarskih posledic epidemije covida-19 pomagajo preživeti v kriznih časih, njihovim zaposlenim pa omogočajo ohranitev delovnih mest, se – tako kot v vsaki krizi – pojavljajo tudi posamezniki, ki v državni pomoči vidijo priložnost za izkoriščanje in zaslužek. Tako se po državi med drugim pojavljajo primeri, ko delodajalci svoje zaposlene uradno pošljejo na začasno čakanje na delu, od države dobivajo subvencijo, njihovi delavci pa kljub temu delajo.

"V kontekstu vsesplošne zmede je bilo nezakonitega izkoriščanja interventnih ukrepov veliko več, kot bi si lahko mislili," opozarja generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – KS90 Damjan Volf. Foto: EPA

Lukić je pojasnil, da se kršitve pojavljajo v različnih panogah, delavke in delavci pa se v strahu pred posledicami v večini niso pripravljeni izpostavljati in predstaviti svojih zgodb. "Seznanjen sem bil tudi s primerom delavke v gostinstvu. Najprej je bila poslana na začasno čakanje, nato pa ji je bilo rečeno, da naj pride čistit prostore lokala, a naj bo zaprta v kuhinji, da slučajno kdo ne bi videl, da dela," je povedal Lukić.

Delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo, sicer pripada 80 odstotkov osnovne plače. Država je do 1. junija nadomestilo krila v celoti, zdaj pa krije 80 odstotkov nadomestila, preostalih 20 od 80 odstotkov nadomestila plače, pa je dolžan kriti delodajalec. Če delodajalec zlorablja interventno pomoč, od države prejema nadomestilo, delavca pa ob tem pošlje delat, se lahko to po navedbah Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) obravnava tudi kot sum storitve kaznivega dejanja – gre lahko za goljufijo, zlorabo položaja ali kršitev temeljnih pravic delavcev.

Več kršitev v manjših obratih, daleč od mestnih središč

"Že v začetku marca, še preden je bila razglašena epidemija, smo opažali veliko negotovost med delodajalci, ki se je posledično odražala tudi na delavstvu," nam je v pogovoru povedal generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – KS 90 Damjan Volf. Pojasnil je, da so se na sindikatu seznanjali s številnimi primeri, v katerih so delodajalci pred izkoriščanjem ukrepov delavce enostransko silili v porabo letnega dopusta. Takšna dejanja so prijavili pristojnim službam. Volf je sicer poudaril, da je bilo v "v kontekstu vsesplošne zmede nezakonitega izkoriščanja interventnih ukrepov veliko več, kot bi si lahko mislili".

Sorodna novica Subvencioniranje čakanja na delo podaljšano do konca avgusta

Po besedah generalnega sekretarja so na Obalni sindikalni organizaciji prejemali informacije, da so svoj nadrejeni položaj uveljavljali predvsem manjši delodajalci – zlasti v primerih, ko se je delo lahko opravljajo v majhnih proizvodnih halah daleč od mestnih središč. "Bilo je tudi nekaj takšnih primerov, ko so tako imenovane podporne službe v času začasnega čakanja delo opravljale od doma," je povedal Volf, ki je zaznal povečanje števila posrednih in neposrednih groženj. "Vse z namenom vzbujanja strahu pred izgubo zaposlitve," je pojasnil Volf in dodal, da so delodajalci pri kršitvah delavce pogosto napeljevali z vzbujanjem občutka pripadnosti podjetju "z znamenitim stavkom, da se dober delavec prepozna v težkih časih".

Čakanje na delo uveljavljeno za več kot 300.000 delovnih mest

Zavod za zaposlovanje je po sprejetju četrtega protikoronskega zakona od 11. julija do 23. junija prejel 7462 vlog delodajalcev, ki so želeli uveljaviti državno pomoč iz interventnih ukrepov za omilitev gospodarskih posledic epidemije covida-19. Velika večina od teh vlog – več kot 96 odstotkov – se nanaša na ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo. Po podatkih zavoda je bilo prejšnji teden na čakanju 25.714 delavk in delavcev. Četrti protikoronski zakon je sicer podaljšal ukrep subvencioniranja čakanja na delo doma do konca julija z možnostjo podaljšanja najdlje do konca septembra.

Na čakanju na tisoče delavcev

V okviru prvega in drugega protikoronskega zakona, ki sta se izvajala od 13. marca do 31. maja, so delodajalci na Zavod RS za zaposlovanje oddali 46.009 vlog za čakanje na delo za 275.317 zaposlenih, po tretjem protikoronskem zakonu, ki je ukrep čakanja pokrival za junij, pa 10.930 vlog za 64.667 zaposlenih.

Vir: STA

"Da je podjetje upravičeno do nadomestila, mora izpolnjevati v zakonu določen poslovni pogoj, kar dejansko pomeni, da je podjetje izkazovalo upad prihodkov, kar pa bi bil konec koncev lahko tudi razlog, da bi se te osebe odpustilo, ker jim delodajalec ni več mogel zagotavljati dela v obsegu polnega delovnega časa," so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dodali so, da je bil ukrep začasnega čakanja na delo uveljavljen za več kot 300.000 delovnih mest.

Interne simulacije informativne narave, ki jih je za leto 2020 Banka Slovenija pripravila po treh makroekonomskih scenarijih, kažejo, da bi se brez ukrepov sofinanciranja čakanja na delo in krajšega delovnega časa število registrirano brezposelnih v letu 2020 v povprečju povečalo za od 47.000 do 93.000 ljudi.

Na zavodu prejemali predvsem anonimne prijave delavcev

Nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil plače ter izvajanjem sklepa, s katerim zavod delodajalcu prizna povračilo nadomestil plač, izvaja Zavod RS za zaposlovanje. "Nadzori nad delodajalci so že bili uvedeni v vseh primerih, v katerih je bil Zavod od Inšpektorata za delo ali ministrstva za delo, družino in enake možnosti obveščen o morebitnih nepravilnostih," so pojasnili na ministrstvu za delo in dodali, da so prejemali predvsem anonimne prijave delavcev.

Zavod RS za zaposlovanje opravlja nadzore tudi na kraju samem, kjer mu mora delodajalec omogočiti vpogled v dokumentacijo in računalniške programe v zvezi z dodelitvijo in izplačevanjem nadomestila plače ter izvajanjem sklepov.

Med epidemijo je inšpektorat največ prijav prejel v zvezi z neizplačilom kriznega dodatka, z enostranskim odrejanjem dopusta in odpovedmi pogodb, v zadnjem času pa narašča število prijav glede čakanja na delo in neizplačanega regresa. Foto: Pixabay
Med epidemijo je inšpektorat največ prijav prejel v zvezi z neizplačilom kriznega dodatka, z enostranskim odrejanjem dopusta in odpovedmi pogodb, v zadnjem času pa narašča število prijav glede čakanja na delo in neizplačanega regresa. Foto: Pixabay

Na terenu sicer nadzore izvaja predvsem inšpektorat za delo. "Na prejete prijave glede intervencijske zakonodaje se odzivamo prioritetno, poleg tega spoštovanje določb intervencijske zakonodaje poostreno nadzorujemo tudi pri izvajanju usmerjenih akcij nadzora," so pojasnili na inšpektoratu. Ker postopki v večini primerov še niso končani, o ugotovitvah in izrečenih ukrepov za zdaj sicer še ne morejo govoriti.

Povedali so sicer, da je bilo do sredine julija na področju nadzora delovnih razmerij v povezavi z intervencijsko zakonodajo opravljeno 364 nadzorov. Največ prejetih prijav so prejeli v zvezi z neizplačilom kriznega dodatka, z delodajalčevim enostranskim odrejanjem dopusta in odpovedanimi pogodbami o zaposlitvi. "Trenutno zaznavamo tudi povečanja prijav glede čakanja na delo in neizplačila regresa," so pojasnili na inšpektoratu za delo, kjer imajo po podatkih iz letošnjega januarja 91 pooblaščenih uradnih oseb.

Kazenske določbe na področju delnega povračila nadomestila za začasno čakanje

Z globo od 3.000 do 20.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki:
- ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora;
- izplača nadomestila plače v nasprotju z zakonom;
- v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo;
- odpusti delavca v času prejemanja nadomestila plače (ZIUPDV).

Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.
Z globo od 450 do 2.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca.
Z globo od 450 do 1.200 evrov se kaznuje delodajalec posameznik.

Vir: MDDSZ

"Zlati časi za goljufe"

"Na Delavski svetovalnici smo imeli primer delavca, ki je prijavil kršitev – delodajalec je po napotitvi na začasno čakanje od njega zahteval, da vseeno dela. Po prijavi je inšpekcija sporočila, da se mora zadeva obravnavati na Fursu, Furs je zadevo predal drugi instituciji, ta pa spet na inšpektorat," je dogajanje opisal Lukić. "Zelo žalostna situacija, ko so si med seboj podajali zadevo, kdo je sploh nadzorni organ zato, da se sankcije uveljavijo za nezakonito porabo sredstev," je povedal Goran Lukić, ki ugotavlja, da so opozorila o kadrovski podhranjenosti inšpektorata za delo, ki se pojavljajo že dlje časa, med epidemijo nekoliko potihnila.

"Ravno v času korone bi moralo biti o tem več govora. A če daješ signal, da ne moreš na teren in da so težave z nadzorom, so to zlati časi za goljufe," je dejal Lukić, ki opozarja da trenutna situacija omogoča večje zlorabe delavskih pravic, čemur institucije s težavo sledijo.

Sistemski kršilci se državne pomoči otepajo

"Med delodajalci imamo izkušene kršilce, ki dobro vedo, do kakšne meje lahko gredo s kršitvami. Vedo, da če preveč sistematično in v prevelikem obsegu kršijo pravice, pritegnejo pozornost, zato delujejo previdno, kršijo pod radarjem, kadre pa menjujejo preden se ti zavejo, kaj se v resnici dogaja, in se ne morejo med seboj povezati," je opisal dogajanje.

"Ukrepi se počasi iztekajo, in ne vem, kakšna bo matematika na koncu pod črto. Bojim se, da bo postalo samo še hujše," opozarja Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Foto: BoBo

"Tisti, ki – če se cinično izrazim – najbolj kvaliteto kršijo pravice, pa sploh ne bodo zaprosili za državna povračila stroškov. Nočejo uveljavljati pravic iz zavoda za zaposlovanje, ker se bojijo nadzora. Zavedajo se, da lahko z izkoriščanjem delavcev dobijo veliko več denarja, kot od države," je še komentiral Lukić, ki v zadnjem času opaža tudi porast primerov, ko delavci po določenem času čakanja na delo dobijo odpoved.

"Osebno že kar nekaj časa opažam izrazito podrejenost državnih organov kapitalu. Epidemija je ta vlak podrejenosti samo še pospešila," je povedal Damjan Volf, ki opozarja tudi na pasti razširjanja dela od doma, ki poleg večjega plemenitenja kapitala in nadzora zaposlenih dodatno onemogoča ugotavljanje kršitev in združevanja delavstva. "Zato sem odločnega mnenja, da bi bilo treba ne samo resno razmisliti o večjem številu inšpektorjev in njihovih pristojnostih, ampak dati jasna zakonska pooblastila za ugotavljanje in sankcioniranje kršitev delovnopravne zakonodaje predstavnikom delojemalske strani, ki uživamo reprezentativnost na državni ravni," je sklenil Damjan Volf. "Ukrepi se počasi iztekajo, in ne vem, kakšna bo matematika na koncu pod črto. Bojim se, da bo postalo samo še hujše," je ob tem dodal Goran Lukić.