Spornim praksam podjetij IPS se pridružujejo tudi pogodbene kazni za delavce, ki dajo odpoved v manj kot treh letih dela pri
Spornim praksam podjetij IPS se pridružujejo tudi pogodbene kazni za delavce, ki dajo odpoved v manj kot treh letih dela pri "gazdi". Foto: BoBo

V podjetju Retrans, pri katerem je bil delavec zaposlen, so zoper delavca sprožili tožbo zaradi domnevnega dolga 2.000 evrov. Gre za nadaljevanje sporne prakse izvršb zoper delavce na podlagi pravno vprašljivih pogodbenih kazni, o čemer smo že poročali. V konkretnem primeru delodajalec delavca toži zaradi določbe v pogodbi o zaposlitvi. Ta namreč določa, da se delavec s pogodbo zavezuje, da bo pri delodajalcu delal najmanj tri leta. Če bo v tem času enostransko odpovedal pogodbo, pa mora delodajalcu plačati 2.000 evrov kazni.

Zoper delavca so pri podjetju Retrans že sprožili izvršbo, kot smo pred časom že poročali, a se je delavec na izvršbo pritožil. V podjetju so se zato odločili, da bodo znesek terjali po sodni poti, zadeva pa trenutno čaka na prvi narok na koprskem delovnem sodišču. Gre za nadaljevanje nesprejemljivih praks, opozarja Goran Lukić iz Delavske svetovalnice in dodaja, da delodajalec očitno ne "more drugače zadržati delavcev kot z zagroženimi finančnimi kaznimi".

Kljub pozivom praksa spornih izvršb ostaja
Pred spornimi praksami, kjer delodajalci zlorabljajo avtomatizirano možnost začetka izvršbe, kjer se, če se domnevni dolžnik ne pritoži, izvršba sproži samodejno brez preverbe listine, ki naj bi dokazovala dolg, so že opozarjali tudi na ministrstvu za pravosodje. Tako so v odgovoru na naša vprašanja ponovili, da izvršba na podlagi neverodostojnih listin, kot je tudi pogodba o zaposlitvi, ni dopustna. Obenem pa na ministrstvu dodajajo, da se ne morejo in ne smejo "opredeljevati glede utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj to presojo opravi sodišče".

Glede na načelo delitve oblasti so omejene tudi pristojnosti ministrstva pri opredeljevanju do problematike zlorabe izvršb zoper delavce. Na ministrstvu so nam ob tem pojasnili, da so v povezavi s to problematiko opravili sestanek z vrhovnim sodiščem in ljubljanskim okrajnim sodiščem, v okviru katerega deluje Centralni oddelek za verodostojno listino, kjer so se dogovorili za "določene ukrepe za preprečitev zlorabe sistema izvršbe na podlagi verodostojne listine". Ti ukrepi, tako ministrstvo, ostajajo v okviru delitve oblasti in načela, da je sodnik pri opravljanju funkcije avtonomen in zavezan le ustavi in zakonu. Obenem na ministrstvu navajajo, da so o problematiki opozorili javnost, ekonomsko-socialni svet, ministrstvo za delo in odvetniško zbornico.

Ministrstvo za pravosodje je zoper odvetniško pisarno zaradi spornih izvršb zahtevalo disciplinski postopek pred odvetniško zbornico. Foto: BoBo
Ministrstvo za pravosodje je zoper odvetniško pisarno zaradi spornih izvršb zahtevalo disciplinski postopek pred odvetniško zbornico. Foto: BoBo

Ministrstvu prekipelo zaradi nepoštenega dela odvetnikov
Čeprav na ministrstvu poudarjajo, da morajo upoštevati načelo delitve oblasti, pa jim je zaradi pogostega vlaganja pravno spornih izvršb delodajalcev zoper delavce vendarle prekipelo. Tako so sprožili postopke zoper odvetniško pisarno, ki je po naših neuradnih informacijah tudi vložila izvršbo podjetja Retrans zoper delavca. "Menimo, da mora odvetništvo zasledovati svojo ustavno in družbeno vlogo kot del pravosodja," so zapisali in dodali, da mora odvetnik ravnati vestno, pošteno, skrbno in po načelih odvetniške etike. Ko stranka ne razpolaga z verodostojno listino, bi tako moral po mnenju ministrstva stranki ponuditi zastopanje po drugi, pravno dopustni poti.

Zaradi tega so na ministrstvu o primeru, kjer je bila vložena izvršba na podlagi neverodostojne listine, obvestili Odvetniško zbornico Slovenije "s prošnjo, naj navedena dejstva preveri in se opredeli do ravnanja odvetnika z vidika odvetniške etike in sprejme ustrezne ukrepe". Odvetniška zbornica jih je obvestila, da bo dopis obravnavala kot prijavo, zato so na ministrstvu zaprosili za dodatna pojasnila in dokumentacijo. Ker tega niso prejeli, so zbornico obvestili, da vztrajajo pri prijavi in želijo, da se okoliščine raziščejo v disciplinskem postopku. Na odvetniški zbornici so nam potrdili, da vodijo en disciplinski postopek zoper odvetniško pisarno, a se zaradi tega, ker postopek še poteka, do primera ne morejo opredeljevati.

Šele po avtomatiziranem postopku sledi pravdni postopek
Kako je potem mogoče, da je po poskusu izvršbe družbe Retrans, ki temelji na pogodbeni kazni v pogodbi o zaposlitvi, zdaj ta kazen postala predmet tožbe? Na koprskem delovnem sodišču konkretne zadeve niso želeli komentirati, so nam pa na ljubljanskem delovnem sodišču odgovorili, da sodišče sprva poda avtomatično sklep o izvršbi na podlagi postopka pred centralnim oddelkom za verodostojno listino, na ta sklep pa se mora dolžnik v osmih dneh pritožiti. Po vloženem odgovoru izda sodišče sklep, s katerim izvršbo delno razveljavi in zadevo odstopi pristojnemu sodišču, kjer se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka, pojasnjuje predsednica ljubljanskega delovnega in socialnega sodišča Ana Jaklič.

V tovrstnem primeru lahko tako sodišče po končanem dokaznem postopku ugotovi, ali je bila izvršba utemeljena ali ne. Če ni bila utemeljena, sklep o izvršbi razveljavi in stroške postopka naloži tožeči stranki. Ana Jaklič ob tem dodaja, da ko je zadeva pravnomočna, o istem zahtevku ni več mogoče ponovno odločati v sodnem postopku.

Goran Lukić poudarja, da bo zanimivo opazovati, ali se bodo nekdanja IPS-podjetja, ki so postala agencije, odrekla spornim poslovnim praksam. Foto: BoBo
Goran Lukić poudarja, da bo zanimivo opazovati, ali se bodo nekdanja IPS-podjetja, ki so postala agencije, odrekla spornim poslovnim praksam. Foto: BoBo

Cilj je discipliniranje delavcev
A Goran Zrnić iz Delavske svetovalnice opozarja, da ima tak sodni postopek, četudi je obsojen na neuspeh, vendarle posledice za delavce. "Delavec, ki pride v drugo državo in se na zakonodajne in pravdne postopke ne spozna, temveč želi le preživljati sebe in družino, tako doživlja stres. Dodatno se ta strah razširi tudi med druge delavce, ki se potem želijo na vsak način izogniti sodnim sporom in sprejemajo vprašljive pogoje."

Da je odnos družbe Retrans do delavcev vprašljiv, nam je potrdilo tudi nekaj delavcev omenjenega podjetja, ki so bili na delo napoteni iz BiH-a. Prvotni oglas za delo, na katerega so se prijavili, je namreč obljubljal 1.500 evrov bruto plače in to, da bo delodajalec poskrbel za nastanitev delavca, za katero naj bi plačeval 100 evrov mesečno. Ob prihodu v Slovenijo pa so si morali nastanitev poiskati sami po tržnih najemninah, v pogodbi o zaposlitvi pa je bila določena osnovna plača v znesku 805 evrov bruto, v nekaterih primerih pa celo 450 evrov bruto in 50 evrov za prevoz, ne glede na dejanske stroške delavca. Preostanek plače pa so predstavljali različni dodatki, kot je to navada pri "luških gazdah".

Sporne kazni, zavajanje z opisom del ...
Da so pogodbe, ki so jih delavci v omenjenem podjetju prejeli, pogosto vprašljive, opozarja tudi Damjan Volf iz OSO KS90, ki poudarja predvsem nezakonite pogodbene kazni, če delavec da odpoved v manj kot treh letih. "Prav tako jim je pogosto z namenom, da jih pridobi kot delovno silo in s tem tudi kot vir za oplemenitenje svojega dobička, obljubljal delo, ki ga pozneje nikoli niso opravljali. V pogodbi o zaposlitvi je navajal kombinirana delovna mesta (voznik in luški transportni delavec), a so delavci opravljali le dela luškotransportnega delavca, kljub opisom del, ki izhajajo iz delovnega mesta voznik." Volf navaja tudi določeno ostro sankcioniranje delavcev v pogodbah. Tako je v pogodbi določeno, da bo delavcu podana odpoved iz krivdnih razlogov, če ne želi delati dela, ki mu je odrejeno, oziroma če manjka en dan brez opravičljivega razloga. Za komentar očitkov in primera tožbe smo po elektronski pošti povprašali tudi predstavnika podjetja Retrans, a odgovora nismo prejeli.

Volf poudarja, da v OSO KS90 obsojajo delodajalce, ki imajo cilj le plemenitenja kapitala in so pri tem pripravljeni povoziti vsa moralna, etična in zakonska načela, ki bi se jih morali držati. Še posebej pa je skrb vzbujajoče, da se to dogaja v podjetjih, ki so v Luki Koper, ki je v večinski državni lasti "in bi tukaj morala biti nična toleranca do kakršne koli kršitve pravic delavcev, ki so šibkejša stranka v delovnem razmerju".

Od "gazde" do agencije
Lukić ob tem poudarja, da bo eden izmed lastnikov družbe Retrans sodelovanje z Luko Koper nadaljeval tudi po zamenjavi poslovnega modela IPS z agencijami. Lukić tako poudarja, da je po javno dostopnih informacijah predstavnik Retransa skupaj s predstavnikom drugega IPS podjetja ustanovil agencijo Pyrum nova, ki se je prijavila na nedavni razpis Luke Koper za agencijsko delo. Lukić ob tem poudarja, da bo, če bo ta agencija izbrana, tukaj prišlo do trka dveh svetov, saj ne ve, kako se bodo nekdanja podjetja IPS odrekla spornim praksam in poslovala v okviru zakonov. "Tu je ključno vprašanje, ali bo naročnik, se pravi Luka Koper, opravljal nadzor nad agencijami in njihovim delom."