Anton Peršak meni, da če bi se ministrstvo odločilo, da soglasja ne da, bi zelo verjetno nastal spor in bi v tem sporu
Anton Peršak meni, da če bi se ministrstvo odločilo, da soglasja ne da, bi zelo verjetno nastal spor in bi v tem sporu "najbrž lahko tudi izgubili". Foto: MMC RTV SLO
Ministrstvo za kulturo
Odbor DZ-ja za kulturo je na nujni seji ministrstvu naložil, naj odpravi dvome javnosti o dozdajšnjem ravnanju v povezavi z napovedanim prevzemom medijske hiše Pro Plus. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Jeseni je ministrstvo za kulturo zavrglo vlogo družbe Slovenia Broadband za izdajo predhodnega soglasja za prevzem Pro Plusa, edinega lastnika izdajateljev televizijskih programov Pop TV in Kanal A, saj je menilo, da za soglasje ni pravne osnove v zakonu o medijih.

Zakon določa, da mora vsakdo, ki želi pridobiti več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža v premoženju izdajatelja radijskega oz. televizijskega programa ali izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika, za veljavno sklenitev posla dobiti predhodno soglasje ministrstva. Vsi posli, sklenjeni v nasprotju s tem določilom, so nični, določa zakon.

Po tolmačenju ministrstva za kulturo pa zakon oz. njegov 58. člen ne daje podlage za potrebo po njihovem predhodnem soglasju, saj Pro Plus ni izdajatelj programov Pop TV in Kanal A, čeprav je njun 100-odstotni lastnik.

Kot je v petek povedal minister za kulturo Tone Peršak, so pred časom na ministrstvu za mnenje zaprosili inštitut za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti. Takrat so po Peršakovih besedah od inštituta, ki ga vodi Rajko Pirnat, dobili stališče, da glede na oceno, do katere so na ministrstvu prišli, in glede na odločitev, ki je temu sledila, postopka ne morejo obnoviti po lastni presoji.

Zdaj je inštitut za javno upravo po pisanju petkove izdaje časopisa Delo v pravnem mnenju zapisal, da bi morala skladno z zakonom o medijih družba Slovenia Broadband za prevzem Pro Plusa, edinega lastnika izdajateljev televizijskih programov Pop TV in Kanal A, pridobiti predhodno soglasje ministrstva za kulturo. Ker zakon ne določa, kako nekdo pridobi delež v izdajatelju, je treba po njihovem mnenju posredno in neposredno pridobitev deleža oziroma glasovalnih ali upravljavskih pravic enačiti.

Peršak se zaveda, da bi lahko imel prevzem slabe posledice in da bi bilo treba z vidika javnega interesa prevzemu nasprotovati, a ker v primerih sporov sodni organi zelo striktno berejo zakonodajo, bi, če bi si vzeli pristojnost in ne glede na določbe zakona rekli, da soglasja ne dajo, zelo verjetno nastal spor in bi v tem sporu "najbrž lahko tudi izgubili".

Slovenia Broadband naj bi zdaj po pisanju Dela preverjal, ali lahko na ministrstvu obnovijo postopek. Ministrstvo postopka, kot rečeno, ne more obnoviti, ampak mora prevzemnik podati novo vlogo. Če bi se ugotovilo, da je ministrstvo storilo napako in bi ta imela negativne posledice za sklenitev posla, bi lahko državo doletela tudi odškodninska tožba.

Glede tega, ali je soglasje potrebno ali ne, bo po Peršakovih besedah zdaj odločilo registrsko sodišče, ki bo odločalo o vpisu novega lastnika družbe Pro Plus v sodni register.

Družba Slovenia Broadband, ki je v lasti skupine United Group, ta pa je v lasti globalne naložbene družbe KKR in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), od družbe CME poleg Pro Plusa kupuje tudi Novo TV na Hrvaškem, vrednost posla je ocenila na 230 milijonov evrov. Za hrvaški del posla že ima zeleno luč tamkajšnjih varuhov konkurence, na soglasje agencije za varstvo konkurence za največji medijski posel v zgodovini Slovenije pa še čaka.