Globalni delniški trgi ostajajo zelo nestalni. Vsaka pomembna novica lahko delnice potisne močno v eno ali drugo smer. Foto: EPA
Globalni delniški trgi ostajajo zelo nestalni. Vsaka pomembna novica lahko delnice potisne močno v eno ali drugo smer. Foto: EPA
Fed (kratica za ameriško centralno banko) je zaradi strahu pred recesijo to jesen trikrat znižal obresti, nazadnje v torek, za 25 bazičnih točk. Foto: EPA

Že torkov sestanek, na katerem je Fed za četrt odstotne točke spustil ključno obrestno mero Fed Funds, je razočaral Wall Street, ki je pričakoval večjo "akcijo". Žal ob trenutni inflaciji to ni mogoče. Po sredinem šoku, ko so cene proizvajalcev v ZDA zaradi dragega goriva poskočile za 3,2 odstotka (največ v zadnjih 34 letih), je sledil še podatek o novembrski rasti indeksa cen na drobno. Poskočil je za 0,8 odstotka. Gre za največjo mesečno rast v zadnjih dveh letih!

Kreditna kriza bo še naprej hromila delniško rast
Newyorški delniški indeks Dow Jones (13.339 točk) je na te "inflatorne" podatke v petek odgovoril z 1,3-odstotno izgubo, podobno tudi tehnološki indeks Nasdaq (2.635).
Od izbruha kreditne krize je minilo pol leta in nič ne kaže, da bi bilo najhuje že mimo.
Večina je prepričana, da bo tudi leto 2008 zaznamovano s težavami, ki so posledica poka nepremičninskega balona. Centralne banke ZDA, Kanade, Evrope, Velike Britanije in Švice so zato ta teden v usklajeni akciji spet obljubile pomoč.

V Evropi slaba borzna žetev
Evropske borze so po črnem četrtku, ko so bile v povprečju izgube 2,4-odstotne, v petek okrevale. Zasluga gre energetskim delnicam (kljub padcu nafte so se podražile), medtem ko so se rudarske delnice zaradi padca cen surovin in nižje ocene sektorja pocenile. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.516 točk) je teden vseeno končal 1,4 odstotka nižje, kot ga je začel. Letošnji pribitek znaša le dobra dva odstotka in vse kaže na najslabše borzno leto po letu 2002.

Zlato zaradi rasti dolarja navzdol
Ameriška lahka nafta je teden končala pri 91,27 dolarja. Dolar je v petek močno poskočil, v primerjavi z evrom celo najbolj v zadnjih skoraj treh letih, saj so se možnosti za nova znižanja ameriških obresti po svežih podatkih o inflaciji precej zmanjšala. Za evro je treba tako plačati le še 1,441 dolarja.

Posledično je cena zlata zdrsnila pod 800 dolarjev za unčo. Zlato sicer velja za varno pribežališče v času inflacije. Donos ameriške desetletne državne obveznice znaša 4,24 odstotka.

T. O.