Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Foto: Srdjan Živulović/BoBo

Kot je povedal minister za finance Klemen Boštjančič, je prenovljena strategija potrjena. Ohranila se je razvrstitev naložb s kapitalskimi deleži države in Slovenskega državnega holdinga (SDH) na strateške, pomembne in portfeljske. Pojasnil je, da je vseh naložb skupaj 84, od tega je 34 strateških, osem pomembnih, ki so ključni razvojni dejavniki, 42 pa je portfeljskih.

"Na ministrstvu smo strategijo pisali z vso potrebno previdnostjo in jo usklajevali, ker smo želeli, da predstavlja državo in da ni samo papir," je zatrdil Boštjančič in dodal, da so jo prilagodili trenutnim razmeram.

Pri pripravi strategije so sledili predpisani strukturi iz zakona o SDH in jo prilagodili trenutnim razmeram. Nekaj podjetij je bilo namreč po letu 2015, ko je bila sprejeta zdajšnja strategija, prodanih ali so šla v stečaj, hkrati pa je bila k SDH pripojena Družba za upravljanje terjatev bank.

"Predlog nove strategije zato ne vključuje le kapitalskih naložb, ampak se nanaša na širše naložbe države, na primer tudi terjatve in nepremičnine v lasti SDH," je dejal Boštjančič. SDH bo tako skladno z novo strategijo lahko preko družbe DSU začel tudi s projektiranjem in gradnjo t. i. dostopnih stanovanj.

Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav ne bosta privatizirani

Zavrnil je vse namige o privatizaciji Pošte Slovenije in Zavarovalnice Triglav. "Nikoli ni bil namen njuna privatizacija. Pošta je namreč edina, ki lahko izvaja tovrstne storitve – ne zaradi zakona, ampak z odločbo Akosa. V Zavarovalnici Triglav pa ima država oz. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z zakonom varovan 34-odstotni delež, ki že zagotavlja večji delež, kot velja za pomembne naložbe."

Na začetku aprila je sindikate in del koalicije namreč najbolj razburila novica, da namerava vlada v prenovljeni strategiji Pošto Slovenije in Zavarovalnico Triglav prekvalificirati iz strateških v pomembni naložbi, kar naj bi bil po njihovi oceni korak k privatizaciji teh dveh podjetij.

Cilj strategije je dvig produktivnosti

Med pomembne naložbe (minimalni državni delež 25 odstotkov in ena delnica) se po predlogu osnutka uvrščajo Istrabenz Turizem, Krka, Mladinska knjiga založba, NLB, Petrol, Pošta Slovenije, Sava, Sava Re in Zavarovalnica Triglav, po novem pa tudi Telekom Slovenije. Ta je bil doslej uvrščen med portfeljske naložbe, a njegova prodaja ni bila izpeljana.
Med portfeljske naložbe so uvrščene na primer tiste v Cetisu, Cinkarni Celje, Geoplinu, Siju in Termah Olimia, ki so v veljavni strategiji pomembne naložbe, Hitu, MLM, Istrabenzu, Thermani, Uniorju in Talumu, ki tako ne bi bil več strateška naložba.

Ključen ekonomski cilj strategije je dvig produktivnosti. Ciljni donos na kapital celotnega portfelja je še vedno določen pri osmih odstotkih, pri čemer se upošteva tudi vrsta in specifičnost posameznih naložb.

SDH bo na podlagi strategije nato sprejel letni načrt upravljanja naložb, v katerem se opredelijo podrobni cilji pri upravljanju posameznih naložb ter ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev in merila za merjenje uspešnosti državnih naložb, ki so oblikovana glede na vrsto na naložbe. K obema dokumentoma soglasje poda še vlada.

Proračun za leti 2025 in 2026

Glede na nedavno sprejeti fiskalni okvir, ki opredeljuje javnofinančno porabo za prihodnje triletno obdobje, lahko proračunski odhodki v letih 2025 in 2026 znašajo približno 17,1 milijarde evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Boštjančič.

Čeprav se lahko prihodnje leto odhodki glede na lani sprejeti proračun za leto 2025 zvišajo, bosta predloga proračunov sledila srednjeročnemu cilju vzdržnosti javnega dolga in ohranjanja primanjkljaja sektorja država pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), je napovedal.

"V prihodnjih dveh letih bodo v ospredju ostali ukrepi za odpravo posledic lanskih poplav in ukrepi za krepitev rasti ter razvoja gospodarstva, podprti z evropskimi viri iz načrta za okrevanje in odpornost," je dejal minister.

Po odloku o okviru za pripravo vseh štirih blagajn javnega financiranja za obdobje 2025–2027, ki ga je DZ sprejel 25. aprila, naj bi se javnofinančni primanjkljaj po lanskih 2,5 odstotka BDP-ja v letu 2025 oblikoval pri 2,7 odstotka BDP-ja, kar je 0,9 odstotne točke manj od trenutno načrtovanega primanjkljaja za letos. Za leto 2026 je primanjkljaj določen pri 2,5 odstotka BDP-ja, za leto 2027 pa pri 1,9 odstotka BDP-ja.

Največji obseg izdatkov sektorja država je z odlokom določen v višini 33,85 milijarde evrov za leto 2025, 35,10 milijarde evrov za leto 2026 in 35,65 milijarde evrov za leto 2027. Letos naj bi se ta številka ustavila pri 32,16 milijarde evrov.

V EU-ju so bila konec aprila potrjena prenovljena javnofinančna pravila, ki se bodo začela uporabljati prihodnje leto. Države članice morajo do 20. septembra pripraviti srednjeročne načrte fiskalne politike, v katerih bodo morale opredeliti svoje cilje na področju javnih financ, ukrepe za odpravljanje makroekonomskih neravnovesij ter prednostne reforme in investicije.