Renata Dacinger Foto:
Renata Dacinger Foto:

Švedska akademija znanosti je Nobelovo nagrado za fiziko letos podelila japonskemu znanstveniku Takaakiju Kadžitu in kanadskemu fiziku Arthurju McDonaldu, in sicer "za ugotovljeno spreminjanje identitete enih najštevilnejših prebivalcev našega vesolja", kot je obrazložila akademija.

In v skrivnosti osnovnega delca nevtrina – od njegovega odkritja do Nobelove nagrade in njegovega raziskovanja – nas je popeljal dr. Nemevšek.

Celotno zgodovino raziskovanja je dr. Nemevšek prikazal kot zanimivo znanstveno kriminalko. Nevtrino je eden najskrivnostnejših osnovnih delcev, za katerega so dolgo mislili, da nima mase, in ki ga je bilo zato, ker nima naboja, težko zaznati. Tudi znanstveniki, ki so leta raziskovali nevtrino, so bili zanimivi, nekateri pa celo osumljeni vohunstva. Očitno ima fizika osnovnih delcev poseben čar. A v svoji nepredstavljivosti je, kot kaže, tudi za laike izjemno privlačna, saj je bila Kavarna Union nabito polna. Radovednih poslušalcev in nevtrinov! (Pravzaprav so zadnji močno prevladali. Mimogrede, zapomnila sem si to, da vsako sekundo skozi kvadratni centimeter mojega telesa drvi 1011 nevtrinov. Toda oni se ne zmenijo zame, jaz pa ne zanje.) Cikli predavanj Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu potekajo že četrto leto in predavanja so čedalje bolj prepoznavna in obiskana, vendar vzbudijo predavanja o fiziki osnovnih delcev in o vesolju vedno največ zanimanja. Zakaj?

Dr. Nemevšek je študiral fiziko zato, ker si je želel razumeti svet. Želel je imeti čim popolnejšo sliko o tem, kako je zgrajen in kako deluje naš svet v najširšem pomenu besede. Danes ima veliko znanja, še vedno pa ne razume vsega, pravi. Občutek nepopolnosti in želja po popolnem razumevanju ostaja in ga žene naprej v raziskovanju. Fiziki torej želijo razumeti svet. Toda svet bi radi razumeli tudi mi, zato so verjetno prav predavanja o teoretični fiziki tako dobro obiskana. Ali pa je vzrok za to morda dejstvo, da je predavanje govorilo o letošnji Nobelovi nagradi, še vedno najodmevnejšem priznanju za znanstveno delo?

Ali bomo zato, ker vemo, da imajo nevtrini maso, lahko spekli boljši kruh? Najbrž ne. Ali bomo zato imeli boljšo mikrovalovno pečico ali cenejše športne copate? Prav tako ne. Zato, pravi dr. Nemevšek, je znanost luksuz in privilegij. Vsaj taka, s katero se ukvarja sam, fizika osnovnih delcev. A čeprav je taka znanost zanj privilegij, je širše gledano tudi potrebna, če ne celo nujna. Prav je, da spoznavamo svoj svet in ga poskušamo pojasniti s fizikalnimi modeli. Prav je, da iščemo manjkajoče delčke v poznavanju nastanka in delovanja sveta, v tem, kar vse zanima, nas v nekem vsakdanjem, vidnem in obvladljivem svetu, fizike pa vse do takih delcev, ki jih komaj zaznajo. In morda nam bo to razumevanje v prihodnosti vseeno pomagalo do boljšega kruha, mikrovalovke in športnih copat.

Predavanje o tako težki snovi bi bilo lahko popolnoma nerazumljivo. Ameriški fizik in matematik ter tudi Nobelov nagrajenec Richard Feynman je izjavil, da bi njegovo delo, če bi ga lahko razložil povprečnemu človeku, ne bilo vredno Nobelove nagrade. Po drugi strani pa je Albert Einstein dejal, da stvari, če je ne znaš razložiti dovolj preprosto, pač ne razumeš dovolj. Na predavanjih v Kavarni Union ob sredah pa gre predvsem za to, da predavatelji in občinstvo uživamo v znanstvenih zgodbah in pogovorih po predavanjih, kjer si poslušalci upajo vprašati in si znanstveniki upajo preprosto odgovoriti. Če je znanost privilegij, je prav, da ga znanstveniki delijo s tistimi, ki jih to zanima. Nova zgodba sledi že danes zvečer v Kavarni Union.