V nedeljo je (na treh razdaljah) na ljubljanskih ulicah teklo več kot 8000 tekačev. Foto: Urban Praprotnik
V nedeljo je (na treh razdaljah) na ljubljanskih ulicah teklo več kot 8000 tekačev. Foto: Urban Praprotnik

Pred leti so v raziskavah na žilah ugotavljali, da se pri ljudeh, ki se več in intenzivneje gibajo, kalcij nabira nekoliko hitreje. To pa načeloma vodi k tesnejšim in tršim stenam žil, ki hranijo srce, kar je lahko eden od znakov arterioskleroze, ki poveča možnosti za neželene zaplete s srcem.

Ampak ali ima ta kalcij v žilah res enako slabe učinke na zdravje ožilja pri športno dejavnih kot pri zasedenih ljudeh?

Sorodna novica Teren za krepitev samozavesti in za spoznavanje vseh glasbenih zvrsti

V pred kratkim objavljeni raziskavi so raziskovali točno to. Pod drobnogled so že leta 1985 vključili skoraj 2500 moških in žensk, ki so bili takrat stari od 18 do 30 let. Z rednimi anketami so spremljali njihovo gibalno dejavnost. Z računalniško tomografijo ali skrajšano s CT-jem so jim zadnjih 25 let merili tudi, kaj se dogaja z vsebnostjo kalcija v žilah, ki prehranjujejo srčno mišico. Potrdili so, da se ljudem, ki za trikrat ali več presegajo osnovna priporočila za gibanje, vsebnost kalcija povečuje res hitreje. To smo že vedeli. Kar je pri tej raziskavi najpomembnejše odkritje, pa je to, da večja vsebnost kalcija pri športno dejavnejših ljudeh ni vplivala na povečanje tveganja za neželene srčno-žilne zaplete, kot je sicer značilno za gibalno manj dejavne. Povečan kalcij v žilah športnih ljudi torej nima enakih učinkov, kot jih ima pri gibalno manj dejavnih ljudeh. (https://bjsm.bmj.com/content/56/15/854)

Ob teh rezultatih sem se kar oddahnil. Užitek pri maratonu navsezadnje ni zgolj sam pretečen maraton, ampak neke vrste prepričanje, da je naš trud poplačan tudi z močnejšim zdravjem. Tako je tudi s prepričanjem, da s tem zmanjšujemo tveganje za srčno-žilne zaplete. Sam dejansko ne bi tekel maratonov, če bi si mislil, da to ni zdravo. In še manj bi k temu nagovarjal druge.

Da je maraton zdrav za srce, kaže veliko raziskav. Na primer: maratonski novinci so se lotili šestmesečnega pripravljalnega treninga za prvi maraton. Izmerili so jim togost aorte pred začetkom in ob koncu obdobja vadbe. Bolj ko imamo toge žile, višji je naš krvni tlak in tudi kri manj učinkovito prehranjuje telo. Ne želimo si torej imeti togih, ampak dovolj prožne – mladostne žile. In kaj se je zgodilo s prožnostjo njihovih žil med polletnimi tekaškimi pripravami? Izboljšala se je, in to tako zelo, kot da bi se povprečno pomladili za štiri leta. Ta dobrodejni učinek pa je bil toliko izrazitejši pri starejših moških s predhodno nekoliko povišanim krvnim tlakom. Odlično, kajne? Kdo si ne želi biti telesno štiri leta mlajši? (https://www.jacc.org/doi/10.1016/j.jacc.2019.10.045)

Da je maraton zdrav za naše srce, pa drži še toliko bolj, če si znamo prisluhniti in ob morebitnih nepredvidenih občutjih tudi primerno ukrepamo. Če na primer pri telesnem naporu čutimo bolečine v prsih, neobičajno težje dihamo, čutimo otrplost v levi rami ali čeljusti ali pa če čutimo nenavadno utrujenost pred in med tekom ter po njem, se vsekakor ustavimo in po potrebi poiščimo pomoč ter se posvetujmo s svojim zdravnikom.

Želim nam, da nam z živahnim in rednim gibanjem srce živahno in mladostno utripa. Dober tek!

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.