Tudi vrtnarjenje je gibanje, ki ga lahko razumemo kot šport. Foto: BoBo
Tudi vrtnarjenje je gibanje, ki ga lahko razumemo kot šport. Foto: BoBo

Res je od takrat že več kot pet let in v naslednjih obiskih Svetovalnega servisa nisem prejemal podobnih nasvetov, pa vendar bi rad, da si postavimo vprašanje: “Je vrtnarjenje šport?”

V SSKJ-ju piše, da je šport po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo. Z vrtnarjenjem krepimo naše telesne zmogljivosti, a gre, če slučajno ne tekmujemo v pridelku na primer s sosedi, seveda za netekmovalno športno dejavnost. Poleg tega pa nam poleg prehranskih ali estetskih koristi predstavlja tudi razvedrilo gibanja na zraku, v stiku z naravo. In ne nazadnje: vrtnarjenje je dobro toliko, kolikor je tudi redno, kar je ključna sestavina dobre športne vadbe. Gre za negovanje, kultiviranje narave, ko hkrati morda nevede in nehote negujemo tudi naša telesa.

Za ohranjanje naše pokončnosti je dobro, da redno hodimo in če imamo srečo, da lahko, tudi tečemo in to z veseljem, seveda. Veselje je tako zelo pomembna sestavina uspešnega, izpolnjujočega vrtnarjenja, gibanja, življenja, da je ne prepuščajmo gravitaciji počutja, ki nas pritiska k muki. Zelo nam pride prav, da se prav učimo krepiti naše veselje, pokončnost, odprtost.

Urban Praprotnik

Šport je marsikaj in nedvomno je na neki način tudi vrtnarjenje gibanje, ki ga lahko razumemo kot šport. Jaz bi rekel, da je šport tako rekoč vsako gibanje, ki ga počnemo z veseljem. Priznajmo, da je prav veselje ključna sestavina, ki dela šport tako privlačen, živahen, svež. Ko kosimo travo, sadimo zelenjavo in rožice, plevemo, grabimo listje, lahko to počnemo z veseljem. No, ni pa nujno. Vse to lahko počnemo tudi s pravo muko. Razlika morda ni vidna toliko v urejenosti vrta, ampak v učinkih, ki jih ima urejanje vrta na nas.

Tako sta tudi hoja ali tek brez veselja prav mučna. Saj prehodimo ali pretečemo določeno razdaljo, a kakšen vpliv ima to na nas? Ali smo pri tem še vedno deležni vseh dobrodejnih učinkov?

Vrtnarjenje je res dobra rekreacija, ki poustvarja mnoga gibanja, ki so jih bili deležni naši daljni predniki v času, ko so bili nabiralci. Sestavni del nabiralništva je namreč tudi to, da pridemo do tja, kjer je kaj nabrati. Zato res ni pametno, da bi danes izpuščali naravna pokončna premikanja. Eno zadnjih še živečih nabiralniško-lovskih ljudstev Hadza večji del dneva hodi. Veliko pa tudi koplje po zemlji in nabira koreninice.

Vrtnarjenje brez redne hoje je kot pika na i brez spodnje pokončne črtice. Za ohranjanje pokončnosti je dobro, da redno hodimo, in če imamo srečo, da lahko, tudi tečemo, in to z veseljem, seveda. Veselje je tako zelo pomembna sestavina uspešnega, izpolnjujočega vrtnarjenja, gibanja, življenja, da je ne prepuščamo gravitaciji počutja, ki nas pritiska k muki. Zelo nam pride prav, da se prav učimo krepiti veselje, pokončnost, odprtost.

Hodimo in tudi tecimo, če lahko, tako bomo lažje in z večjim veseljem poskrbeli za naš vrt in ja, jeseni pograbili tudi odpadlo listje, kot nam je svetoval poslušalec Svetovalnega servisa.

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.