Simfonija št. 9 Ludwiga van Beethovna (1770–1827), znana tudi kot Oda radosti, je prvo izvedbo doživela 7. maja 1824 na Dunaju. Gre za njegovo zadnjo simfonijo, ki je po mnenju glasbenih strokovnjakov in kritikov mojstrovina, v kateri je združil vsa svoja življenjska in glasbena spoznanja. Skladatelj si je v njej prizadeval izraziti vzvišene humanistične ideale, v katere je tudi sam verjel – bratstvo med ljudmi in prihodnost svobodnega človeka. Od tod tudi odločitev, da v zadnji stavek vključi besedilo pesmi An die Freude (slov. Oda radosti) pesnika Friedricha Schillerja iz leta 1786.