Britanski muzej bo Kamen iz Rosette predstavil v sklopu razstave Hieroglifi: odklepanje starodavnega Egipta, ki jo odpirajo 13. oktobra in bo na ogled do 19. februarja. Foto: EPA
Britanski muzej bo Kamen iz Rosette predstavil v sklopu razstave Hieroglifi: odklepanje starodavnega Egipta, ki jo odpirajo 13. oktobra in bo na ogled do 19. februarja. Foto: EPA

Kamen iz Rosette, stelo, ki je pomagala razvozlati hieroglife, hranijo v Britanskem muzeju v Londonu, Nefreteta je v berlinskem Novem muzeju, zodiakalni strop templja Dendera pa v Louvru v Parizu. Kot je Havas dejal za bližnjevzhodni časopis The National, namerava sprožiti peticijo, k podpisu katere bo pozval egiptovske intelektualce in jo oktobra poslal evropskim muzejem. "Gre za unikatne artefakte in njihov dom bi moral biti Egipt," je dejal. Njegov poziv sledi vrsti restitucij predmetov, med drugim Beninskih bronov, ki jih je Nemčija začela vračati Nigeriji.

Zahi Havas si že leta prizadeva, da bi evropski muzeji Egiptu vrnili v preteklosti odnesene spomenike. Foto: EPA
Zahi Havas si že leta prizadeva, da bi evropski muzeji Egiptu vrnili v preteklosti odnesene spomenike. Foto: EPA

Stelo iz Rosette (datirajo jo v 196 pred našim štetjem) je v Memfisu v Egiptu leta 1799 našel francoski vojak, dve leti pozneje so ga v Aleksandriji zasegle britanske sile in ga odpeljale v Anglijo. Leta 1802 je kamen prišel v zbirko Britanskega muzeja. Poprsje egipčanske kraljice Nefretete je nastalo okoli 1340 pred našim štetjem. Leta 1912 ga je v Amarni odkril nemški arheolog Ludwig Borchardt. Danes je v Novem muzeju v Berlinu.

Francoski arheolog Vivant Denon pa je bil tisti, ki je v Denderi leta 1799 odkril zodiakalni strop z zvezdnim zemljevidom iz leta 50 pred našim štetjem. Leta 1822 so ga odstranili z najdišča in ga odpeljali v Francosko narodno knjižnico v Pariz, stoletje pozneje pa ga preselili v Louvre.
Havas, ki je bil leta 2011 egiptovski minister za antikvitete, pozneje pa na področju arheologije deloval neodvisno, je evropske muzeje k vrnitvi dragocenosti Egiptu začel pozivati že pred leti. Leta 2007 je prosil za posojo treh spomenikov za načrtovani Veliki egipčanski muzej, ki naj bi ga blizu piramid odprli še letos.

Doprsni kip Nefretete, egipčanske kraljice, glavne žene faraona Ehnatona. Njeno ime pomeni Lepotica, ki prihaja. Njen kip hranijo v Novem muzeju v Berlinu. Foto: EPA
Doprsni kip Nefretete, egipčanske kraljice, glavne žene faraona Ehnatona. Njeno ime pomeni Lepotica, ki prihaja. Njen kip hranijo v Novem muzeju v Berlinu. Foto: EPA

Leta 2019 je še enkrat obudil restitucijsko kampanjo. "Kako lahko zavrnete posojo Velikemu egipčanskemu muzeju, ko pa ste iz Egipta odnesli tako veliko antikvitet? Veliki egipčanski muzej bo največji in najboljši na svetu," je spraševal direktorje Berlinskih državnih muzejev, Britanskega muzeja in Louvra. Vsi trije so njegovo prošnjo zavrnili.

Iz Britanskega muzeja so sporočili, da lahko "obiskovalci vidijo Kamen iz Rosette ob drugih faraonskih spomenikih, pa tudi v širšem kontekstu drugih starodavnih kultur, vključno s sodobniki, kot so Rim, Atene in Perzija, kar dovoljuje obiskovalcem, da raziskujejo širok lok zgodovine ... Kot tudi preostala zbirka je Kamen iz Rosette dostopen vsem zainteresiranim javnostim v galeriji ali za akademske raziskave. Prav tako se z ljudmi po vsem svetu povezujemo prek naše spletne strani s 3D-skeni objektov, med katerimi je tudi kamen iz Rosette."