Arheološko najdišče na območju Tičnice na Vrhniki. Foto: Skupina STIK
Arheološko najdišče na območju Tičnice na Vrhniki. Foto: Skupina STIK

Izkopavanja na območju opuščenega vojaškega poligona so trajala dva meseca. Arheologi so po predhodnem sondiranju našli 25 v dolomitno skalo vkopanih grobov, v notranjosti grobov pa ostanke keramičnih žar, pepela in ožganih kosti. Žgani pokop so se na slovenskem ozemlju razširili že v pozni bronasti dobi. Najpogostejše najdbe v tovrstnih grobovih, tudi na Tičnici, predstavljajo različni tipi keramičnih posod, v katerih so bili shranjeni sežgani ostanki pokojnikov, so sporočili iz Skupine Stik, zavoda za preučevanje povezovalnih področij preteklosti in sedanjosti.

Iskanje analogij fibule v bazi. Veliko podobnih primerkov je bilo denimo odkritih na železnodobnem grobišču v Tolminu. Foto: Skupina STIK
Iskanje analogij fibule v bazi. Veliko podobnih primerkov je bilo denimo odkritih na železnodobnem grobišču v Tolminu. Foto: Skupina STIK

Ob grobovih tudi jama z živalskimi kostmi
Arheologinja Anja Ipavec iz Skupine Stik je za Radio Slovenija povedala, da so v nekaterih grobovih našli tudi pridatke. Med drugim so odkrili "različne dele noše iz brona, recimo fibulo, pa tudi igle. V enem primeru je bil pridatek keramični viček za statve, v enem primeru pa tudi bronast nakit v obliki zapestnice in ovratnice. V enem primeru pa je šlo za bronasto posodo, ki je izjemna najdba v tem času in prostoru."

Arheologi so odkrili tudi jamo z živalskimi kostmi, med katerimi so kosti jelena, goveda in domačega prašiča, kar nakazuje na izvajanje obrednih ritualov. Po ostalinah obrambnih struktur sklepajo, da je šlo za razmeroma veliko in pomembno naselbino. "Po bogastvu teh grobov se vidi, da je šlo za neko nadregionalno točko z razslojeno družbo z bogatimi posamezniki. Očitno je šlo za neki center moči," je še povedala arheologinja.

Več stoletij neprekinjeno poseljeno območje
Naselbina je obstajala skozi več stoletij, najbrž v obdobju starejše železne dobe, torej nekje od osmega do petega stoletja pred našim štetjem. "Točnega časovnega razpona še ne vemo, ker smo za zdaj še v primarni fazi obdelave gradiva," je še dejala Anja Ipavec.

Pitos je posebna oblika velikega lonca, ki so se prvotno uporabljali za shrambo in pripravo hrane, na nekaterih sočasnih najdiščih pa se pojavljajo tudi v ritualnih kontekstih pri pokopih. Tudi ta je bil zapolnjen z žganino in sežganimi človeškimi kostmi. Foto: Skupina STIK
Pitos je posebna oblika velikega lonca, ki so se prvotno uporabljali za shrambo in pripravo hrane, na nekaterih sočasnih najdiščih pa se pojavljajo tudi v ritualnih kontekstih pri pokopih. Tudi ta je bil zapolnjen z žganino in sežganimi človeškimi kostmi. Foto: Skupina STIK

Na kraju najdišča bo zaživel doživljajski park
Na območju izkopavanj sicer niso našli sledi iz mlajše železne dobe in rimskih časov. O tem, katere nadaljnje analize sledijo, je arheolog Rok Klasinc dejal, da je "največ keramičnih najdb, kot so ostanki žar in loncev. Te najdbe so zdaj v fazi čiščenja in popisovanja. V nadaljevanju jih bomo poskusili sestaviti, vsaj toliko, da jih bo mogoče izrisati. Kar se tiče preostalega materiala, pa bo kovina šla v konservacijo, opravili bomo nekaj radiokarbonskih analiz, s čimer bomo poskusili ostanke žganih kosti časovno umestiti. Analizirali bomo tudi živalske kosti, nekaj smo jih že."

Arheološke raziskave je sicer naročil zasebnik, ki namerava na območju Tičnice urediti doživljajski park, je še za Radio Slovenija poročala Nina Brus.