Društvo pospešuje in spodbuja razvoj arhivistike in drugih dejavnosti s področja varstva in proučevanja arhivskega gradiva.

Na slavnostni akademiji bodo zbrane nagovorili državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar, zgodovinar Bojan Cvelfar in predsednica društva Mojca Horvat. O zgodovini društva bo spregovorila arhivska svetnica Nada Čibej.

Poslanstvo društva je pospeševati in spodbujati razvoj in popularizacijo arhivske stroke in kulturne dediščine ter povezovati vse, ki jih zanima ali delujejo v arhivski stroki. Foto: Wikipedia Commons
Poslanstvo društva je pospeševati in spodbujati razvoj in popularizacijo arhivske stroke in kulturne dediščine ter povezovati vse, ki jih zanima ali delujejo v arhivski stroki. Foto: Wikipedia Commons

Na akademiji bodo razglasili tudi nove častne člane, ki so v preteklosti z izjemnimi zaslugami pripomogli k razvoju slovenske arhivistike. Novi častni člani so Marija Hernja Masten, Bogdan Kolar, Marjeta Matijevič, Emica Ogrizek, Zdenka Radminič Bonin, Jurij Rosa in Jedert Vodopivec Tomažič, so sporočili iz društva.

Zgodovina Arhivskega društva Slovenije sega v leto 1948, ko je bila ustanovljena arhivska sekcija Zgodovinskega društva za Slovenijo. Na predlog Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije, da se po republikah ustanovijo arhivska društva, je bilo nato leta 1954 ustanovljeno Arhivsko društvo Slovenije, takrat pod imenom Društvo arhivskih delavcev Ljudske republike Slovenije.

Skoraj 200 članov, mednarodna povezanost in poslanstvo
Poslanstvo društva je bilo že od začetka pospeševati in spodbujati razvoj in popularizacijo arhivske stroke in kulturne dediščine ter povezovati vse, ki jih zanima ali delujejo v arhivski stroki. Najprej je veliko pozornosti posvečalo ureditvi arhivske službe v Sloveniji in vzpostavitvi mreže javnih arhivov, ki bo pokrivala celotno območje države, poleg tega je kadrovska zasedba v arhivih nujno potrebovala pospešek in kakovostno usposabljanje.

Društvo je sodelovalo z državnimi in lokalnimi organi ter domačimi in tujimi organizacijami pri oblikovanju arhivske mreže, prenovi arhivske zakonodaje, navezavi uradnih stikov, restituciji arhivskega gradiva, izdajanju kritičnih edicij zgodovinskih virov, uvedbi strokovnega usposabljanja za zaposlene v arhivih.

Danes društvo šteje 187 članov. Pospešuje in spodbuja razvoj arhivistike in drugih dejavnosti s področja varstva in proučevanja arhivskega gradiva, posebej s strokovnoznanstvenim raziskovanjem, z izmenjavo izkušenj ter strokovnim izpopolnjevanjem.

Kot piše v sporočilu za javnost, sta med temeljnimi nalogami društva strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje arhivskih delavcev, zato organizira seminarje, daje pa tudi strokovne pobude. Izdaja tudi periodiko, ki prinaša znanstvene ter strokovne prispevke s področja arhivistike. Med drugim izdaja strokovno revije Arhivi kot osrednjo publikacijo slovenske arhivske stroke.

Društvo podeljuje tudi stanovsko Aškerčevo nagrado in priznanja ter je od leta 1992 član Mednarodnega arhivskega sveta (International Council on Archives).