Arheologi v jugovzhodni Turčiji so našli prepričljive dokaze, da so 11.000 let stare (približno 9.000 let pred našim štetjem) kroglice, izkopane v bližini okostij, dejansko pirsingi, ki so jih uporabljali takratni ljudje, poroča Reuters.

Podobne predmete, med katerimi so nekateri podobni biserom, so našli na več arheoloških najdiščih v rodovitnem polmesecu, ki vključuje dele današnje Turčije, Iraka, Jordanije, Sirije in drugih držav v regiji. Vendar do zdaj ni bilo znano, za kaj so se uporabljali.

Doslej nerešena uganka o rabi tovrstnih predmetov
Emma Louise Baysal, profesorica arheologije na Univerzi v Ankari, je ob najdbi dejala, da artefakti niso novi, vendar je novo mesto, kjer so bili najdeni – v bližini ušes in ustnic. "Ta najdba nam prvič potrjuje tezo, da so bili ti artefakti zagotovo uporabljeni v te posebne namene," pravi Baysal in dodaja, da so "v nekaterih primerih na spodnjih zobeh vidne tudi obrabe zaradi drgnjenja kamna ob zobe, kar dokazuje, da so ti ljudje te predmete nosili v času svojega življenja". "Mislim, da to kaže, da imamo podobne skrbi glede tega, kako smo videti, in da so tudi ti ljudje dobro razmišljali o tem, kako se predstavljajo svetu," je še dejala.

Povedala je, da je Boncuklu Tarla, kjer je bilo odkrito najdišče, pred približno 11.000 leti ustanovila skupina lovcev in nabiralcev, ki so postopoma začeli živeti v stalnih hišah in oblikovati skupnost. "Zdaj poskušamo razumeti, kako je potekal sam obred prebadanja. Torej, ali je bilo to na ravni skupnosti, ali so si vsi delili podobne prakse, ki so kazale njihovo pripadnost, ali pa je bilo to bolj osebno. Torej ali so ljudje sami izbirali svoj posebni način videza in ali so različna naselja imela različne načine izkazovanja svoje identitete s fizičnim videzom," je nadaljnja vprašanja nakazala Baysal.

Že pred tisočletji nosili uhane in pirsinge
Ugotovili so tudi, da so vsi ti obrazni okraski povezani z odraslimi ljudmi, kar nakazuje, da so jih verjetno uporabljali šele po določeni starosti. "To bi lahko bilo povezano z obredom prehoda," pojasnjuje Baysal in da "tega niso nikoli počeli z otroki. Odprto ostaja vprašanje, ali je bilo to lahko precej nevarno, saj je bilo očitno, da je bila v tem času okužba, če si se okužil, lahko usodna".

Izkopavanja v Boncuklu Tarli se nadaljujejo in pričakuje se še več odkritij, saj je bilo do zdaj odkritih že več kot 100.000 artefaktov. Kljub nevarnostim, da artefakte ob obdelovanju zemlje poškodujejo okoliški kmetje, se obetajo nadaljnje raziskave, ki bodo razkrile nadaljnje vpoglede v življenje in identiteto starodavnih civilizacij. "Naša najdba kaže, da smo si v marsičem zelo podobni. Zanimivo se mi zdi, da so ljudje na tej stopnji, v tem zgodnjem neolitiku, ko se naselijo v vasi, resnično začeli razvijati življenja, s katerimi se lahko poistovetimo," je sklenila Baysal.