Iz muzeja v Manchningu so odnesli 483 zlatnikov in neobdelano kepo zlata, ki skupno tehtajo okoli štiri kilograme, njihova vrednost pa je ocenjena na več milijonov evrov. Odkrili so jih leta 1999 med izkopavanji na tamkajšnjem območju starodavne naselbine in veljajo za največjo najdbo keltskega zlata, odkrito v 20. stoletju. V muzeju so bili na ogled od leta 2006.
Vstop v muzej ob 1.26, izstop ob 1.35
Policija je sprožila mednarodni lov na tatove in poziva, naj se oglasijo očividci, ki bi v bližini muzeja opazili koga sumljivega ali če imajo kakšne druge informacije, ki bi lahko pripeljale do odkritja ukradenih dragocenosti.
Namestnik vodje državnega urada kriminalistične policije Bavarske Guido Limmer je opisal, kako so bili v torek ob 1.17 prerezani kabli v telekomunikacijskem vozlišču približno en kilometer od Keltskega in rimskega muzeja, s čimer so bila onesposobljena komunikacijska omrežja v regiji. Varnostni sistemi v muzeju so posneli, da so bila vrata zasilnega izhoda na stežaj odprta ob 1.26 zjutraj in nato, kako so tatovi odšli ob 1.35 zjutraj, je dejal Limmer. Prav v teh devetih minutah so verjetno razbili vitrino in iz nje pobrali zlato, poroča Associated Press (AP).
Vzporednice z Dresdnom in Berlinom
Limmer je poudaril, da obstajajo "vzporednice" med ropom v Manchingu ter krajo 113,8 milijona evrov vrednih baročnih dragocenosti iz zgodovinskega dela zakladnice muzeja v Dresdnu leta 2019 in tudi krajo 3,8 milijona evrov vrednega 100-kilogramskega, 24-karatnega zlatnika iz berlinskega muzeja Bode dve leti pred tem. Obeh omenjenih kraj je bila obtožena kriminalna družina s sedežem v nemški prestolnici. "Ne moremo reči, ali obstaja povezava. Zgolj v vednost: v stiku smo s kolegi, da raziščemo vse možne vidike," je še dejal Limmer po pisanju AP-ja.
Po besedah bavarskega ministra za znanost in umetnost Markusa Blumeja dokazi kažejo, da je šlo za delo profesionalcev. "Jasno je, da ne greste preprosto v muzej in tega zaklada vzamete s sabo. Je visoko zavarovan, torej obstaja sum, da imamo najbrž opravka s primerom organiziranega kriminala," je povedal za javno televizijo Bayerischer Rundfunk (BR).
Nad muzejskimi dragocenostmi niso bdeli varnostniki
Pristojni so priznali, da čez noč v muzeju ni bilo varnostnikov. Alarmni sistem naj bi zagotavljal zadostno varnost, je dejal Rupert Gebhard, vodja bavarske državne arheološko zbirke v Münchnu. Dodal je, da imajo ukradeni zlatniki veliko vrednost tako za lokalno skupnost v Manchingu, ki leži približno 60 kilometrov severno od Münchna, kot za arheologe po vsej Evropi.
Zlatniki, kovani okoli leta 100 pr. n. št.
Kovanci, kovani v obliki skodelic, so bili približno leta 100 pr. n. št. izdelani iz češkega rečnega zlata in kažejo, da je imela keltska naselbina v Manchingu povezave razpredene po vsej Evropi, je še dejal Gebhard. Vrednost ukradenih zlatnikov je ocenil na približno 1,6 milijona evrov. "Arheologi upajo, da bodo kovanci ostali v prvotnem stanju in se na neki točki znova pojavili," je dejal in dodal, da so dobro dokumentirani in bi jih bilo težko prodati.
"Najslabša možnost, taljenje, bi za nas pomenila popolno izgubo," je dejal in opozoril, da bi materialna vrednost samega zlata po trenutnih tržnih cenah znašala le okoli 250.000 evrov. Po Gebhardovih besedah velikost najdbe nakazuje, da je šlo morda za "vojno skrinjo plemenskega poglavarja". Zlatnike in neobdelano zlato kepo so namreč odkrili v vreči, zakopani pod temelji stavbe.
Namestnik načelnika policije Limmer je po pisanju AP-ja dodal, da sta bila Interpol in Europol že obveščena o tej kraji ter da je bila ustanovljena posebna preiskovalna enota 20 članov, imenovana Oppidum po latinskem izrazu za keltsko naselbino, ki naj bi izsledila krivce.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje