Knjiga Dijane Matković, ki je izšla leta 2021 pri Cankarjevi založbi, je sploh prva slovenska knjiga predstavljena v okviru programa Books at Berlinale, ki so ga na tem festivalu uvedli leta 2006. Knjižni agenti so tisti, ki izbrana dela predstavijo na festivalu, v primeru slovenske izdaje je to bila Senja Požar, vodja prodaje avtorskih pravic pri Mladinski knjigi.

Dijana Matković (1984). Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Dijana Matković (1984). Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Senja Požar je filmske producente v nekajminutni predstavitvi seznanila z informacijami, da gre za avtobiografsko zgodbo hčerke migrantov, ki čeprav je pripadnica druge generacije, še zmeraj bije bitke za enakopravnost. Protagonistko določa otroštvo, polno sramu zaradi revščine in večne nepripadnosti. Struktura knjige je po njenih besedah kompleksna, saj želi pisateljica bralstvu svojo zgodbo predstaviti v vseh detajlih in zato menjuje časovno perspektivo.

Sorodna novica Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Senja Požar je še pred predstavitvijo povedala, da si morajo producenti besede avtorice predstavljati v slikah in zgodbo občutiti v barvah, temperaturi in čustvih. "Pred mano bo več kot 550 producentov in bom nekakšen prevodnik med filmom, literaturo in intimo avtorice. K ekranizaciji kliče vrsta pretresljivih dogodkov in spoznanj. Med njimi je knjižničar kot svetla luč, ki vzbuja občutka varnosti in sprejetosti. Ali pa srečna Dijana, ko je prestopila prag fakultete. Kar se zdi številnim samoumevno, je bilo zanjo neskončno lepo. Izhodišč je ogromno," je dejala.

Sicer zgodba ni omejena le na slovenski prostor, o čemer ne priča le položaj protagonistke kot otroka migrantov, temveč tudi to, da je ta zaradi visokih stroškov bivanja prisiljena zapustiti življenje v prestolnici, kar se dogaja povsod po Evropi. Naslov knjige Zakaj ne pišem se lahko med drugim nanaša tudi na sloviti esej Virginie Woolf Lastna soba. Za pisanje potrebuješ dobro službo, da plačaš najemnino, da si lahko miren in se osrediniš na pisanje, je na Books at Berlinale dejala Senja Požar.

Po predstavitvi vseh 11 knjig s kar najbolj raznolikimi zgodbami, od vojnih zgodb do mame, ki hoče pojesti otroka, je nastopil čas za individualne pogovore in morebitne poznejše posle.

Na Books at Berlinale sta zbrane nagovorila tudi direktor frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos, ki se je razveselil velikega zanimanja za dogodek, in direktorica Javne agencije za knjigo RS (JAK) Katja Stergar. Ta je opozorila na slovenske knjige, ki so že doživele ekranizacijo, med drugim Babičino seksualno življenje Urške Djukić po knjigi Milene Miklavčič, animirani filmi po knjigah Lile Prap in kriminalke Tadeja Goloba. Priložnosti za nadaljnje predstavitve in pogovore bo še veliko, saj je Slovenija letos častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma, kar so večkrat ponovili tudi na ponedeljkovem dogodku v Berlinu.

"Uvrstitev na Berlinale je rezultat večletnih prizadevanj, saj sem ob literarnem posredovanju v tujini zasledila interes za zgodbe, ki bi bile primerne tudi za ekranizacijo. Mnoge mehiške in turške založbe sodelujejo na primer z Netflixom. Leta 2018 sem pripravila prvi pitch za puljski festival za Pogodbo Mojce Širok. V naslednjih letih sem se srečevala s filmskimi producenti na frankfurtskem knjižnem sejmu v okviru projekta Books at Berlinale, ki povezuje literarna dela s filmsko produkcijo. Prvo prijavo sem na Berlinale poslala leta 2021 za knjigo Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič Slavka Pregla in Erika Pogelška. To je bila pomembna prelomnica," je še za STA še povedala Požar.

Senja Požar je vodja prodaje avtorskih pravic pri Mladinski knjigi. Foto: Mladinska knjiga
Senja Požar je vodja prodaje avtorskih pravic pri Mladinski knjigi. Foto: Mladinska knjiga

In kaj pravi Senja Požar, po kakšnem ključu so izbrali prav knjigo Dijane Matković? "Lani so v Frankfurtu nemške in britanske producente zanimali predvsem kulturni milje mladih v novinarstvu, založništvu, medijih, mainstream, skrivnosti, zgodovinske in futuristične teme, kriminalke in srhljivke. Večinoma iščejo ženski lik, vpet v sodobno življenje z veliko samorefleksije, ki odseva družbeno problematiko. Kot pri literaturi tudi producenti iščejo avtentično zgodbo, ki bo mednarodno univerzalna in razumljena daleč prek meja. Številni so že bili v Ljubljani in si lažje predstavljajo lokacije, fotogeničnost in vzdušje glavnega mesta ter okolice. Dijana Matković je tako mojstrsko ubesedila svojo življenjsko pot in nastavila ogledalo slovenski družbi, šolskemu sistemu in nestrpnosti, da odločitev ni bila težka," je povedala Požar.

Vodja prodaje avtorskih pravic pri Mladinski knjigi Senja Požar je bila na Berlinalu izbrana tudi med 20 predstavnikov založb, ki bodo imeli možnost dodatnih sestankov s producenti pod okriljem Nizozemskega filmskega sklada. Kot je še povedala, je na frankfurtskem knjižnem sejmu vladalo zanimanje tudi za Feuer frei Gorazda Garvasa, Norhavs Suzane Tratnik in Devico, kraljico, vdovo, prasico Erice Johnson Debeljak, zato si v Berlinu želi odpreti še katera vrata.