Callasova je za seboj pustila izjemno operno zapuščino. Foto: EPA
Callasova je za seboj pustila izjemno operno zapuščino. Foto: EPA
Maria Callas in Giuseppe Di Stefano
Maria Callas in italijanski tenorist Giuseppe Di Stefano. Foto: EPA
V preteklih letih so bile na različnih dražbah prodani številni pevkini predmeti. Foto: EPA
Karizmatična in izjemno talentirana sopranistka v ljubezni ni imela sreče. Foto: Reuters

Najbolj je slovela po svojem bel cantu, širokem glasovnem razponu in veliki interpretativni izraznosti, v svoji karieri pa je uprizorila več kot 40 sopranskih vlog. Zaradi svojega glasbenega in igralskega talenta so jo imenovali tudi La Divina (Božanska).

Težaven odnos z mamo
Kot Anna Maria Sofia Cecilia Kalogeropoulou se je leta 1923 rodila grškim priseljencem, družina pa se je v ZDA iz Grčije preselila le nekaj mesecev pred njenim rojstvom. Oče je pozneje priimek najprej spremenil v Kalos in potem v Callas. Že pri treh letih je bilo jasno, da ima Maria izjemen glas in glasbeni talent, zato jo je mama Evangelia silila k petju in nastopanju, kar je Maria prenesla zelo slabo. Po ločitvi staršev se je z mamo in starejšo sestro preselila v Grčijo, odnosi z mamo pa se niso izboljšali. Callasova je mami očitala, da je bila vse otroštvo nesrečna, ker jo je silila k petju. "Moja sestra je bila vitka in lepa ter prijazna, in moja mama jo je vedno imela raje. Jaz sem bila grda račka, debela, štorasta in nepriljubljena. Kruto je, da se otrok počuti grdega in neželenega. Nikoli ji ne bom oprostila, da mi je vzela otroštvo. V tistih letih bi se morala igrati in odraščati. Jaz pa sem pela ali kako drugače služila denar. Večino tistega, kar sem počela zanje, je bilo dobro, in večino tistega, kar so oni storili zame, je bilo slabo," je Callasova leta 1956 razkrila v naslovnem intervjuju za revijo Time. Z mamo je pozneje prekinila vse stike.


Vaja, vaja, vaja
Na prestižnem konservatoriju v Atenah so jo zavrnili, zato se je petja potem dve leti učila na grškem nacionalnem konservatoriju pri Marii Trivella, potem pa drugič opravila avdicijo na atenskem konservatoriju in pristala pri profesorici Elviri de Hidalgo. Ta je pozneje o njej dejala, da je bila pravi fenomen. "Poslušala je vse moje študente, tako sopranistke, mezzosopranistke, tenorje ..." Callasova je prišla na konservatorij v dopoldanskih urah in ga zapustila pozno zvečer z zadnjimi študenti. Ko jo je De Hidalgova vprašala, zakaj posluša vse sošolce, ji je odgovorila, da te "tudi najmanj talentirani učenec lahko nauči nečesa, česar ti, ki si najbolj talentiran, ne zmoreš narediti."

Med vojno je Callasova nastopala v manjših vlogah v grški državni operi, s čimer je preživljala družino. Skupno je že do svojega 22. rojstnega dne 56-krat nastopila v sedmih operah in sodelovala v približno 20 recitalih, kar je predstavljalo trden temelj za nadaljnjo kariero.

Svojo izjemno kariero na mednarodnem prizorišču je začela leta 1947 z nastopom v Veroni, kjer se je predstavila v operi La Gioconda skladatelja Amilcareja Ponchiellija. V Italiji je spoznala tudi svojega moža Giovannija Battista Meneghinija, starejšega bogatega industrialca. Poročila sta se leta 1949 in se 10 let pozneje razšla. Poleg izjemnega glasbenega talenta je veliko pozornosti vzbudilo tudi njeno zasebno življenje. V medijih so se skozi celotno kariero pojavljali številni članki, predvsem v povezavi z mamo, domnevno tekmovalnostjo z Renato Tebaldi ter ljubezensko zvezo z Aristotlom Onassisom.

Njeni umetniški dosežki so bili tako izjemni, da jo je slavni Leonard Bernstein poimenoval za Operno biblijo. Še danes velja za poosebljenje pojmov, kot sta umetnica in diva, ter še vedno velja za eno najbolj prodajanih klasičnih umetnikov.

Umik z odrov
Po nastopu leta 1965 v Covent Gardnu v Londonu, kjer ji je bila dodeljena naslovna vloga v Puccinijevi Tosci, je prenehala nastopati in se posvetila snemanju plošč ter poučevanju. Posnela je številne plošče z mnogimi priznanimi skladatelji. V 70. letih se je želela vrniti na oder, a ji poskus tudi zaradi značajskih lastnosti, temperamentnosti in velike občutljivosti ni uspel. Zadnjič je v javnosti nastopila 11. novembra 1974 v Saporu na Japonskem.

Onassis je močno zaznamoval njeno življenje
Njeno glasbeno kariero so večkrat zasenčile drame iz zasebnega življenja, med drugim ljubezenska zveza z ladjarjem Aristotelom Onassisom. Spoznala ga je leta 1957, ko je bila poročena še z Meneghinijem. Afera z Onassisom je polnila stolpce rumenih časopisov. Po nekaterih govoricah naj bi imela z Onassisom tudi sina, ki je umrl le nekaj ur po rojstvu. Z Onassisom, njeno veliko ljubeznijo, sta se razšla leta 1968, on pa se je pozneje poročil z Jackie Kennedy. Callasova je zadnja leta preživela osameljno, za srčnim infarktom pa je v Parizu umrla 16. septembra leta 1977, stara komaj 53 let. V Benetkah so ji leta 2008 postavili muzej.

Vir: Wikipedia

O mio babbino caro


Carmen

Ave Maria