Razstavo Bakosa Tamasa Painting the Blues (Slikanje bluza) je Galeriji Murska Sobota posredovalo umetniško združenje Kunstverein Wien kot izmenjavo za razstavo del Mirka Rajnarja, ki so jo odprli prejšnji teden na Dunaju. Generalni sekretar združenja in kustos razstave Walter Famler je povzel življenjsko zgodbo umetnika. Tamas je med drugim dvanajst let živel kot brezdomec v Budimpešti, bil je pretepen in komaj preživel strelski napad.

"Slika osebno izkustvo življenja. Njegovo videnje lastnega travmatskega sveta je ponazorjeno brez kakršne koli likovne izobrazbe, kar se tudi opazi," je Famlerjeve besede povzel direktor Galerije Murska Sobota Robert Inhof. "Čar njegovih del je v pristnosti in v tem, da se ne pretvarja, temveč slika to, kar je doživel, in slika tako, kot zna."

Na ogled bodo dela iz dveh Tamasevih ciklov. Prvi je Slikanje bluza, gre za naslovnice plošč črnskih glasbenikov. "Bluz izhaja iz bolečine dela na plantažah, ta se kaže na človeških obrazih, ki se skrčijo v bolečini," je ponazoril Inhof. Drugi cikel je Izgnani na stranskih ulicah, avtobiografska zgodba umetnika, ki naj bi se odprtja razstave drevi tudi udeležil. Razstavo spremljata tudi kataloga obeh ciklov.

V veliki galeriji in na balkonu Galerije Murska Sobota pa bodo na ogled izbrani lesorezi iz stalnih zbirk Galerije-Muzeja Lendava in Galerije Murska Sobota. "Štefan Galič je eden izmed najboljših slovenskih grafikov, ki se je ukvarjal s to starodavno tehniko, lesorezom," je poudaril Inhof in dodal, da so umetnika želeli ponovno izpostaviti, da bi se izognili "pomračitvi spomina", da se nanj ne bi pozabilo. "Čeprav umetnika ni več med nami, pa ostajajo med nami dela, ki so pomembno vplivala na naš likovni prostor."

Galičev opus zaradi njegove virtuoznosti in mukotrpnosti tehničnega procesa lesoreza ni velik, tudi motivi niso obširni. Med njimi so metulji in violine, zapisi in fosili. "Človeške figure najdemo samo v zgodnjih delih, potem pa jih ni več z izjemo enega in edinega avtoportreta," je pojasnil kustos, ki je o razstavi pripravil še katalog.

Kot je še povedal Inhof, podobo metulja težko najdemo v resni likovni umetnosti, ker nas ta zlahka zapelje na kič, čemur pa se Galič povsem izogne. "Jaz v njegovih delih ne vidim nič tragičnega ali melanholičnega, ampak eno samo stoiško in odmaknjeno daljnovzhodno modrost sprejemanja dejstev. Življenje je, kakršno je, in ni ga treba naknadno olepševati."

Razstava Galičevih lesorezov je ob tem tudi rezultat dobrega sodelovanja med Galerijo Murska Sobota in Galerijo-Muzejem Lendava. Direktor slednje, Dubravko Baumgartner, je ob tem napovedal, da se bodo Galiču v Lendavi posebej poklonili prihodnje leto. Ob 80-letnici umetnikovega rojstva bodo pripravili v lendavski sinagogi razstavo njegovih risb. Gre za velik opus del, ki še niso bila prikazana občinstvu, in to je naslednji korak v proučevanju njegove dediščine, je povedal Baumgartner.