Premiera politične kriminalke Teci, Maša, teci na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega

Teci, Maša, teci je pretanjena študija delovanja avtoritarizma, ki ga pooseblja pojava Konrada Mačka, politika v prelomnem obdobju osamosvajanja Slovenije in kasneje premožnega poslovneža. Konradova zgodba ni zgolj pripoved o individualni korupciji in moralnem zatonu, temveč nadrobno oriše širši sistem, v katerem oblast deluje zato, ker jo drugi vzdržujejo in legitimirajo ali pa se ji bolj ali manj tiho podrejajo.

Hana Hawlina

Režiserka kriminalne drame, ki bo premiero doživela danes ob 19.00, je Nina Šorak, dramaturg pa Blaž Lukan. Dragica Potočnjak je besedilo zasnovala kot kriminalko s časovnimi in prostorskimi preskoki, dramskim osebam sledi iz sedanjosti v preteklost in nazaj, da razgrne vse prikrite niti, ki povezujejo ljudi in dogodke.

"To je zagotovo ena od bolj umazanih zgodb naše bleščeče osamosvojitve. Bleščeče v smislu, ker se je zgodila na izjemno lep način, vendar vemo, da je zadaj ogromno zgodb, za katere upam, da bodo še kdaj razčiščene, tudi sodno obravnavane," je povedala Potočnjak in poudarila, da je zgodba fikcija, v kateri jo je zanimalo, kako preživi družina tajkuna, nekoč ministra ter osamosvojitelja.

Režiserka predstave Nina Šorak je pojasnila, da besedilo povzema dogodke v času osamosvojitve in želi nakazati dejstvo, da "smo še vedno obkroženi z istimi ljudmi, obrazi in zgodbami, ki se kar kotalijo in ne zaključijo". S to uprizoritvijo so želeli poudariti našo odgovornost za to, kaj puščamo za sabo in "kaj se s tem ponavljanjem in vrtenjem v krogu že več kot 30 let lahko zgodi in prenese naprej", je dodala.

Konrada spoznamo v usodni noči, ko na prehodu za pešce do smrti povozi starejšo gospo in zbeži s kraja nesreče. Sprva spregleda, da sta bila ob njej njena hčerka Maša in njen fant Jernej, ki pokliče reševalce. Foto: Peter Giodani/MGL
Konrada spoznamo v usodni noči, ko na prehodu za pešce do smrti povozi starejšo gospo in zbeži s kraja nesreče. Sprva spregleda, da sta bila ob njej njena hčerka Maša in njen fant Jernej, ki pokliče reševalce. Foto: Peter Giodani/MGL

Dramaturg Lukan je v Teci, Maša, teci poleg družbenokritične in politične drame prepoznal tudi motiv postosamosvojitvene in tranzicijske drame.

V Teci, Maša, teci je izpostavljena družinska zgodba enega izmed junakov osvoboditvene vojne Konrada. Protagonista, ki je svoje desetdnevno domoljubje unovčil tako, da se je iz političnega vplivneža prelevil v brezobzirnega tajkuna, igra Lotos Vincenc Šparovec, ki je na novinarski konferenci zgodbo drame navezal na ugrabljeno državo, privatizacijo domoljubja ter politične in ekonomske tajkune, ki si lastijo usode ljudi.

"Če se upreš oziroma zoperstaviš tem mrežam, lahko samo tečeš. Predstava nima optimističnega konca, polaga pa na dušo in srce generacij, ki prihajajo za nami, pogum in voljo, da s to stvarjo pometejo oziroma jo ukinejo", je še povedal Vincenc Šparovec.

Premiera politične kriminalke Teci, Maša, teci na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega

Eno izmed vlog igra Viktorija Bencik Emeršič, ki je med samim procesom nastajanja gledališke predstave izostrila zavedanje o tem, "da je vpetost v sisteme tako močna, da tečemo kar na mestu," je povedala.

Poleg omenjenih igrajo še Tanja Dimitrievska, Matic Lukšič, Čarna Košir k. g., Gaber K. Trseglav, Jure Rajšp k. g. in Gašper Jarni.

Scenografijo, pod katero se podpisuje Branko Hojnik, dopolnjujeta avtorska glasba in kostumografija. Pod prvo se podpisuje Laren Polič Zdravič, pod drugo Tina Pavlović.

Protagonist predstave, Konrad, je eden izmed junakov osamosvojitvene vojne, ki je svoje desetdnevno domoljubje dobro unovčil, saj se je iz političnega mogočneža prelevil v brezobzirnega tajkuna. Njegov pastorek Arne je novinar, ki po Konradovi preteklosti brska za nečednimi posli. Foto: Peter Giodani/MGL
Protagonist predstave, Konrad, je eden izmed junakov osamosvojitvene vojne, ki je svoje desetdnevno domoljubje dobro unovčil, saj se je iz političnega mogočneža prelevil v brezobzirnega tajkuna. Njegov pastorek Arne je novinar, ki po Konradovi preteklosti brska za nečednimi posli. Foto: Peter Giodani/MGL