Razstava Umetnikov atelje bo v Narodni galeriji na ogled do 26. novembra.

Neznani avtor: Ivana Kobilca (Ljubljana, 1861–1926). Kobilca s cigareto pri slikanju moškega portreta (ok. 1912), zasebna last. Foto: Narodna galerija
Neznani avtor: Ivana Kobilca (Ljubljana, 1861–1926). Kobilca s cigareto pri slikanju moškega portreta (ok. 1912), zasebna last. Foto: Narodna galerija

Izbrane so iz fotografskega arhiva, ki ga hrani Španski zavod za kulturno dediščino (Instituto del Patrimonio Cultural de España), natančneje iz fotografskega arhiva Moreno, ki hrani obsežno in pomembno zbirko, posvečeno tej tematiki.

Umetnike in njihova dela v ateljejih so v objektiv ujeli priznani mojstri umetniške fotografije v Španiji: Mariano in Vicente Moreno, Ruiz Vernacci ter palentinski grof Aurelio de Colmenares y Orgaz. Omogočajo vpogled v bogastvo različnih struj španske umetnosti v prvi polovici 20. stoletja, so zapisali v galeriji.

Postavitev je razdeljena na pet sklopov, ki bodo obiskovalce popeljali od dediščine 19. stoletja do razmer med špansko državljansko vojno in desetletjem po njej. Umetniško ozadje tega stoletja je predstavljeno s historičnimi in krajinskimi slikarji, kot sta Moreno Carbonero in Berute.

Mariano Moreno (Madrid, 1865–1925): José Cruz Herrera (La Línea de la Concepción, Cádiz, 1890–1972). Slikar in njegov model (ok. 1915–1920), Archivo Moreno N.º 25780_B, IPCE, Madrid. Foto: Narodna galerija
Mariano Moreno (Madrid, 1865–1925): José Cruz Herrera (La Línea de la Concepción, Cádiz, 1890–1972). Slikar in njegov model (ok. 1915–1920), Archivo Moreno N.º 25780_B, IPCE, Madrid. Foto: Narodna galerija

Razstava se nadaljuje z vrsto umetnikov, ki so navdih našli v folklori, običajih, oblačilih in tradicijah španskih pokrajin. V tretji sklop so vključeni tisti avtorji, ki še posebej izstopajo zaradi svojega portretiranja. Sledijo fotografije umetnikov, pri katerih je opazen bolj sodoben, sproščen slog. Španski del razstave končuje skupina fotografij, posnetih med državljansko vojno in v desetletju po njej, ki spremljajo ustvarjanje propagandne umetnosti in vrnitev v povojni vsakdan.

Fran Vesel (Ljubljana, 1884–1944): Ivan Zajec (Ljubljana, 1869−1952). Kipar Ivan Zajec v ateljeju s kiparsko skupino, (ok. 1922–1923), Rokopisna zbirka, Ms 1761, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana. Foto: Narodna galerija
Fran Vesel (Ljubljana, 1884–1944): Ivan Zajec (Ljubljana, 1869−1952). Kipar Ivan Zajec v ateljeju s kiparsko skupino, (ok. 1922–1923), Rokopisna zbirka, Ms 1761, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana. Foto: Narodna galerija

Dodan je izbor fotografij umetnikov, ki so v tem časovnem obdobju delovali na Slovenskem. Fotografija na Slovenskem ima dolgo tradicijo in je ažurno sledila Daguerrovemu izumu iz leta 1839. V 50. letih 19. stoletja so v Ljubljani že delovali prvi profesionalni fotografski ateljeji, amaterska fotografija je sledila v 80. letih 19. stoletja.

Avtor večjega dela razstavljenih fotografij je Fran Vesel, ki je leta 1911 ustanovil Klub slovenskih amaterskih fotografov in si ustvaril lasten arhiv slovenskih kulturnikov. Fotografija je v tem času postala nujen pripomoček umetnikov kot nadomestek za skico, poleg Vesela so med drugimi svoj fotoaparat imeli Ivana Kobilca, Matija Jama, Rihard Jakopič in Matej Sternen.

Predstavniki slovenske moderne so velikokrat gostovali v prostorih svojih podpornikov in le redki, tako kot Jakopič in Sternen, so si v svojem domu lahko privoščili ločen, izključno ustvarjanju namenjen prostor. Razstava tako napeljuje tudi na aktualen razmislek o vlogi umetnika v današnji družbi, ko zaradi naraščajočih cen nepremičnin mnogo umetnikov nima ustreznega ustvarjalnega prostora.

Razstavo, ki jo je odprl veleposlanik Španije v Sloveniji Juan Aristegui, je pripravil generalni poddirektorat državnih muzejev ministrstva za kulturo in šport Španije, izvedla jo je Narodna galerija v sodelovanju z Veleposlaništvom Španije v Sloveniji kot del kulturnega programa španskega predsedovanja Svetu EU.

Vicente Moreno (Madrid, 1894–1954): Néstor Martín-Fernández de la Torre (Las Palmas de Gran Canaria, 1887–1938). Néstorjev atelje v Madridu (ok. 1925–1928), Archivo Moreno N.º 1595_C, IPCE, Madrid. Foto: Narodna galerija
Vicente Moreno (Madrid, 1894–1954): Néstor Martín-Fernández de la Torre (Las Palmas de Gran Canaria, 1887–1938). Néstorjev atelje v Madridu (ok. 1925–1928), Archivo Moreno N.º 1595_C, IPCE, Madrid. Foto: Narodna galerija
Vicente Moreno (Madrid, 1894–1954): Ana María Gómez González – Maruja Mallo (Viveiro, Lugo, 1902 – Madrid, 1995). Maruja Mallo v ateljeju, obkrožena s svojimi deli, 1936, Archivo Moreno N.º 28697_B, IPCE, Madrid. Foto: Narodna galerija
Vicente Moreno (Madrid, 1894–1954): Ana María Gómez González – Maruja Mallo (Viveiro, Lugo, 1902 – Madrid, 1995). Maruja Mallo v ateljeju, obkrožena s svojimi deli, 1936, Archivo Moreno N.º 28697_B, IPCE, Madrid. Foto: Narodna galerija
Vicente Moreno (Madrid, 1894–1954): Federico Coullaut-Valera y Mendigutia (Madrid, 1912 – La Granja de San Ildefonso, Segovia, 1989). Umetnik ob svojem delu (ok. 1930–1935), Archivo Moreno N.º 25625_B, IPCE, Madrid. Foto: Narodna galerija
Vicente Moreno (Madrid, 1894–1954): Federico Coullaut-Valera y Mendigutia (Madrid, 1912 – La Granja de San Ildefonso, Segovia, 1989). Umetnik ob svojem delu (ok. 1930–1935), Archivo Moreno N.º 25625_B, IPCE, Madrid. Foto: Narodna galerija
Neznani avtor: José Bartolomé Llaneces (Madrid, 1864–1919). José Llaneces med delom v svojem ateljeju (ok. 1915), Archivo Ruiz Vernacci N.º VN-13116, IPCE, Madrid. Foto: Narodna galerija
Neznani avtor: José Bartolomé Llaneces (Madrid, 1864–1919). José Llaneces med delom v svojem ateljeju (ok. 1915), Archivo Ruiz Vernacci N.º VN-13116, IPCE, Madrid. Foto: Narodna galerija