Foto: Belvedere 21/Gašper Kunšič
Foto: Belvedere 21/Gašper Kunšič

Razstava Gašperja Kunšiča, naslovljena Moja hiša nima vrat, je na ogled v okviru skupinske razstave Über das Neue. Wiener Szenen und darüber hinaus – Teil 2 (O novem. Dunajske scene in onkraj – 2. del), ki jo je v muzeju Belvedere 21 mogoče obiskati do 15. oktobra.

Gašper Kunšič (1992) deluje na področjih vizualne umetnosti, ilustracije in grafičnega oblikovanja. Študiral je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju ter medijsko umetnost in grafično oblikovanje na Univerzi za uporabno umetnost na Dunaju. V svojih delih pogosto interpretira, prilagaja in prisvaja arhetipe rodne Slovenije, okolja, v katerem je odraščal z lastno kvirovsko senzibilnostjo.

Na razstavi sodelujejo še Brishty Khatun Alam, Diana Barbosa Gil, Sarah Bechter, Anna Bochkova, Daniel Ferstl, Sara Ghalandari, Sophie Gogl, Jojo Gronostay, Christina Gruber, Irina Lotarevich, Miriam Stoney, Chin Tsao, Nazim Ünal Yilmaz in Julija Zaharijević.

Kaj se dogaja na lokalnih umetniških scenah, v ateljejih in na alternativnih razstaviščih? In kako zajeti pestrost produkcije in predstavitve umetnosti na eni sami razstavi? Na ti vprašanji je skušal leta 2019 odgovoriti prvi del razstave Über das Neue. Wiener Szenen und darüber hinaus – Teil 1.

Dunajski muzej Belvedere 21 deluje od leta 2011. Foto: Johannes Stoll, © Belvedere, Vienna
Dunajski muzej Belvedere 21 deluje od leta 2011. Foto: Johannes Stoll, © Belvedere, Vienna

V muzeju Belvedere 21 v tem letu nadaljujejo nadgradnjo prvotnega koncepta, s katerim želijo razširiti pogled na sodobne pristope, strategije in diskurze.

Kuratorji razstave so Christiane Erharter, Andrea Kopranovic, Ana Petrović, Claudia Slanar in Luisa Ziaja. Postavitev v razširjeni dinamiki predstavlja 44 umetnikov in 24 razstav znotraj razstave, ki jih kurirajo posamezni projektni prostori, in tako ponuja nove poglede na to, kaj je lahko umetnost danes, na njene teme, estetiko in oblike izražanja ter kako dojemati umetnost. Polifonično sledenje "novega" – v vsej ambivalentnosti, ki jo ta izraz in njegova funkcija v sodobni umetnosti prinašata – si ne lasti velikega pregleda, temveč podobo rastoče entitete, ki nima ne začetka ne konca in je v nenehnem gibanju, je zapisano na spletni strani muzeja.