Grafit z napisom
Grafit z napisom "Sovražim ljubezen". Ena izmed fotografij z razstave fotografskih del Stanleyja Kubricka, ki so na ogled v New Yorku. Foto: EPA
Revija Look, pri kateri je kot fotograf deloval Kubrick, je izhajala do leta 1971 - poleg revij Time in Life je bila ena najbolj priljubljenih ameriških revij. Foto: EPA

Revija Look, ki je izhajala do leta 1971, je bila poleg revij Time in Life ena najbolj priljubljenih ameriških revij. Kubrick se je v njej fotografsko posvečal temam iz polja kulture, kot so gledališče, film in glasba, poleg tega pa fotografiral tudi na podzemni železnici, prizore v cirkusu ali na konjskih dirkah in celo pri zobozdravniku.

Prva objava v reviji pri 16 letih
V Bronxu rojeni Kubrick se je s fotografijo strastno ukvarjal že kot otrok in najstnik. Leta 1945, ko je bil star 16 let, je revija Look odkupila njegovo fotografijo, ki jo je posnel ob smrti nekdanjega predsednika ZDA Franklina D. Roosevelta. Naslednja leta je kot fotograf delal za revijo in se tako pripravljal na vstop v filmski svet.

Med drugim je fotografiral dirigenta Leonarda Bernsteina in boksarja Rockyja Graziana. Če opazujemo te fotografije, ki jih je posnel med letoma 1945 in 1950, lahko vidimo, da je vedno bolj obvladal kompozicijo, izrez in osvetlitev.

Brezšiven prehod v film
Prehod od fotografije k filmu je bil zanj tako rekoč brezšiven. Leta 1949 je revija Look objavila Kubrickov portret boksarja Walterja Cartierja, že kmalu zatem pa je Kubrick isto temo obravnaval v svojem 16-minutnem dokumentarcu z naslovom Day of the Fight.

Svoj prvi celovečerni film Strah in poželenje je predstavil leta 1953, v filmskem svetu pa se je uveljavil s filmom Steze slave.

Perfekcionist, ki skrbno vodi kamero
Stanley Kubrick se je rodil leta 1928, umrl pa leta 1999, v filmsko zgodovino se je zapisal kot ustvarjalec, znan po perfekcionizmu, skrbno vodeni kameri in nepristranskem, pogosto tudi ironičnem in pesimističnem pogledu na svet. Med njegovimi pomembnejšimi filmi so še Lolita, Odiseja 2001 in Peklenska pomaranča.

Razstava bo v Muzeju mesta New York na ogled do 28. oktobra.