Fotografija Jošta Franka medtem z izrazitim simbolizmom interpretira njihove vtise Ljubljane in doživljanje mesta. Foto: Jošt Franko
Fotografija Jošta Franka medtem z izrazitim simbolizmom interpretira njihove vtise Ljubljane in doživljanje mesta. Foto: Jošt Franko

Sodelujoča umetnika Jošt Franko in Jernej Žumer skozi umetniško prakso interpretirata zgodbe Zineb El Rhazoui, Girme Fantaya, Sameerja Sayegha, Shive Nazar Ahari in Souzan Ali, ki so bili zaradi opozarjanja o kršitvah človekovih pravic izgnani iz svoje države.

Izgnani, ker so bili med prvimi kritiki, ki so opozarjali na kršenje pravice do svobodnega izražanja kot tudi drugih človekovih pravic, zaradi česar so sami postali tarča režima, v katerem živijo.

"Toda svoboda izražanja ni zgolj pravica, je tudi odgovornost in dolžnost, ki lahko od nas zahteva, da s preudarno argumentacijo, moralno verodostojnostjo in predanostjo resnici izrazimo komentar," je ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 12. decembra, zapisala Kristina Ferk.

V sklopu programa ICORN – mreže mest in regij, ki dajejo začasno zatočišče preganjanim pisateljem, pesnikom, novinarjem, umetnikom in drugim ustvarjalcem, katerega že desetletje je del tudi Ljubljana, so izgnanci zadnji dve leti prebivali v slovenski prestolnici.

Kaj je ICORN?

ICORN (International Cities of Refuge Network) je mednarodna mreža mest in regij, ki promovirajo svobodo izražanja in omogočajo zatočišče preganjanim ustvarjalcem, ki so zaradi svojega dela in izražanja v svojih okoljih podvrženi različnim pritiskom.

Mednarodna mreža ICORN je začela delovati na pobudo Salmana Rushdieja leta 1994. Izbrano mesto ustvarjalcu zagotovi možnosti za življenje in ustvarjanje.

Vključenih je 70 mest, od leta 2011 tudi Ljubljana, ki je v mrežo ICORN vstopila v času svetovne prestolnice knjige, leta 2010. Zatočišče lahko dobijo pesniki, pisatelji, novinarji, blogerji, ilustratorji, striparji, prevajalci ter od generalne skupščine ICORN-a v Ljubljani leta 2014 naprej tudi vizualni umetniki, režiserji in glasbeniki.

Mestna knjižnica Ljubljana sodeluje z MOL-om in Slovenskim PEN-om, ki poskrbijo za prihod ustvarjalca v Ljubljano, mu dajo štipendijo in osnovno zdravstveno zavarovanje ter udejstvovanje v javnem in kulturnem življenju Ljubljane.


Žumer in Franko sta se z njimi pogovarjala v živo ali po spletu. Posameznike pa sta hotela predstaviti kot kolaž – skupek dejanj, lastnosti, mnenj in vrednot. "S kolažiranjem različnih medijev, v katerih ustvarjata, poudarjata hibridnost človekovih plati, obenem pa stremita k uravnoteženi predstavitvi posameznika, na eni strani s pomočjo duhovite, iskrive risbe in na drugi s fotografijo spokojnih in resnobnih izrezov ljubljanske krajine," dodaja Kristina Ferk.

Jernej Žumer v svoji umetniški praksi z ilustriranimi aforizmi, dobesednim interpretiranjem prispodob, s parcialnimi rebusi in z dvoumnimi risbami ter besednimi zapisi poudarja odlomke in detajle iz življenja rezidentov. Vizualna pripoved, na pogled nekoherentna in razdrobljena, namiguje na dezintegracijo življenja rezidentov v njihovih matičnih državah, prav tako pa so nepovezanost, iskanje metafor in besedne igre pomožno sredstvo zoper cenzuro, je pojasnila kustosinja.

Vertikale in horizontale na fotografijah notranjosti namigujejo tudi na rešetke ter tako na simbolni ravni izražajo grožnjo ali izkušnjo zapora. Foto: Jošt Franko
Vertikale in horizontale na fotografijah notranjosti namigujejo tudi na rešetke ter tako na simbolni ravni izražajo grožnjo ali izkušnjo zapora. Foto: Jošt Franko

Žumrovi kratki ročni zapisi namigujejo tudi na zabeležke in opombe, ki so del predliterarnega ustvarjanja. Avtorjev premišljeni, a hkrati hudomušni pristop nekatere pretresljive izkušnje predstavljenih rezidentov tudi ublaži.

Kratek napis iRAN tako na primer v zgoščeni obliki v angleščini pojasnjuje prihod Shive Nazar Ahari v Slovenijo, saj je morala iz Irana pobegniti. Na enak način risba letala po pristanku, ki ga dopolnjuje pripis smooth landing / mehak pristanek, naglašuje frazo, ki jo je Girma Fantaye uporabil za opis prihoda v Slovenijo in vzpostavljanja življenja tukaj.

Fotografija Jošta Franka medtem z izrazitim simbolizmom interpretira njihove vtise Ljubljane in doživljanje mesta. "Črno-bele fotografije obsegajo tako kavarniške interjerje kot tudi urbano in neurbano ljubljansko krajino. Kavarne gostom programa ICORN predstavljajo družabni prostor, vendar Frankova fotografija z odsotnostjo ljudi implicira občutek osamljenosti in odmaknjenosti v Sloveniji," je še zapisala Kristina Ferk.

Razstava Nemogoče se je vrniti v nemogočo deželo