Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada.

Tomaž Kržišnik (1943–2023). Foto: Barbara Sterle Vurnik
Tomaž Kržišnik (1943–2023). Foto: Barbara Sterle Vurnik

Tomaž Kržišnik se je rodil leta 1943 v Žireh. Študiral je na Višji pedagoški šoli v Ljubljani in med letoma 1964 in 1968 na Likovni akademiji v Varšavi, kjer je zaključil magistrski študij iz ilustracije. Po vrnitvi v Ljubljano je dobil status svobodnega umetnika. Od leta 1988 je predaval na oddelku za vizualne komunikacije ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, od leta 2002 do 2008 kot redni profesor.

Tomaž Kržišnik, Zlata ptica, okrog 1971, arhiv UGM. Foto: UGM
Tomaž Kržišnik, Zlata ptica, okrog 1971, arhiv UGM. Foto: UGM

Posegal je po tradicionalnih vizualnih medijih, ki pa jih je uporabljal na samosvoj in duhovit način. Zapušča nam raznovrsten opus – ukvarjal se je z grafičnim oblikovanjem, grafiko, risbo, slikarstvom, keramiko, steklom, oblikovanjem lutk, scenografijo ter likovno opremo v arhitekturi. Ne glede na medij je zunanje vtise pretvarjal v berljive likovne organizme, izpolnjene z naturalističnimi nadrobnostmi. Njegovo delo smo lahko spremljali na več kot 60 samostojnih razstavah in številnih skupinskih razstavah, tudi mednarodnih.

Izvrsten domišljijski inovator
Leta 2019 so v Kulturnem centru Stare Žiri odprli pregledno razstavo njegovih del in dokumentarnega gradiva. Boštjan Soklič je ob razstavi zapisal, da gre za umetnika, ki uporablja tradicionalne likovne medije, vendar jih uporablja na samosvoj, velikokrat duhovit način. "Skorajda ni likovnega področja, v katerem mojster ne bi izrazil svojega umetniškega jaza polnokrvno in prepričljivo," je zapisal. Kržišnika je označil kot "izvrstnega domišljijskega inovatorja, ki vsak (na videz morda zanemarljiv in nepomemben) fragment likovnega dela izpostavi in ga naredi vidnega".

Ob retrospektivni razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani leta 1994 je izšla slikarjeva monografija z besedilom peresa Staneta Bernika z naslovom Tomaž Kržišnik, Izrisane podobe sveta in oblik.
Med drugim je prejel nagrado Prešernovega sklada za likovno podobo predstavitve Zlata ptica (1975), odkupno nagrado mednarodne žirije na ljubljanskem mednarodnem grafičnem bienalu (1983) in Plečnikovo nagrado leta 1989. Leta 2013 je prejel Groharjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje umetnikov Škofja Loka.

Udeležil se je mnogih mednarodnih slikarskih kolonij in se izpopolnjeval na številnih študijskih potovanjih, kjer so nastajali njegovi cikli risb in pastelov. Sodeloval ali vodil je vrsto študentskih delavnic, v Grožnjanu, na Sinjem Vrhu, v Kaverljagu, ter v okviru programa CEEPUS vodil seminarje v študijskem programu likovnih akademij v Budimpešti, Krakovu in Bratislavi.