Spomenik borcu za severno mejo Franju Malgaju (1894–1919). Foto: Občina Ravne na Koroškem
Spomenik borcu za severno mejo Franju Malgaju (1894–1919). Foto: Občina Ravne na Koroškem

Zaradi popoplavne sanacije območja Malgajevega spomenika na Dobrijah je slovesnost potekala na grajskem dvorišču Koroške osrednje knjižnice, ki nosi ime po Maistrovem borcu in ustanovitelju knjižnice Francu Sušniku.

Slavnostni govornik Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja se je v svojem nagovoru dotaknil zgodovinskih okoliščin ob razpadu Avstro-Ogrske na Koroškem in poudaril pomen borcev za severno mejo, zlasti Malgaja in Maistra. Spregovoril je tudi o položaju koroških Slovencev in poudaril, da so padli v boju za severno mejo v opomin danes živečim.

V okviru slovesnosti je potekala tudi podelitev zlatega znaka Zveze društev general Maister, ki sta ga prejela članica in član Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj, Irma Rebula in Engelbert Vravnik.

Hkrati je bil že pred slovesnostjo organiziran tudi pohod po Malgajevi poti. Ob navzočnosti garde Slovenske vojske pa so pri Malgajevem spomeniku položili venec.

Franjo Malgaj, ki se je 20. novembra 1894 rodil v Hruševcu pri Šentjurju, umrl pa 6. maja 1919 na Tolstem Vrhu, je bil prvi slovenski častnik, ki je s svojo enoto prostovoljno prišel na Koroško, da bi koroške Slovence priključili njihovi matični domovini. Malgajeva zasluga je, da je Mežiška dolina pripadla matični domovini.

Sorodna novica Sto let koroškega plebiscita: zeleno veselje in bela žalost
Sorodna novica Kako je prva svetovna vojna spremenila svet