Ste kdaj pomislili, da bi naredili fižolove
Ste kdaj pomislili, da bi naredili fižolove "šniceljne"? Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Marija Remec se je rodila 1869 in umrla leta 1956. Foto: DLIB

Zagotovo je v vsakem domu na knjižni polici vsaj ena kuharica, vendar so recepti v nekaterih tako zahtevni, da pogosto nimamo vseh sestavin pri roki ali pa je postopek predolg.

Že na začetku prejšnjega stoletja so bile na voljo številne kuharske knjige, ki so jih kuharice rade vzele v roke. Zaradi višjih cen živil v tistem času pa se je Remčeva odločila, da mora napisati takšno knjigo, ki bo gospodinjam omogočala, da bodo pripravljale jedi iz stvari, ki jih ima skoraj vsaka hiša že doma ali pa jih lahko dobiti oziroma kupiti.

Remčeva je ugotovila, da so bile vse kuharske knjige do takrat pisane za večja in bogatejša gospodinjstva, ki niso bila omejena s sredstvi, medtem ko si mala gospodinjstva razkošnih jedi niso mogla privoščiti. Iz teh razlogov se je odločila, da bo napisala knjigo za varčne gospodinje, za katere je veljalo, da so tudi sicer dobrih rok ter ljubeče in skrbne žene, kar so še posebej cenili možje.

Vse jedi so pred zapisom preizkusili, in kot je zapisala avtorica, jih brez zadrege lahko postavite pred zahtevnejše goste. Zadostili so tudi merilom zdrave prehrane, saj so v knjigo uvrstili le tiste jedi, ki vsebujejo vse potrebne snovi za zdravo življenje človeka. Na začetku 20. stoletja je morala gospodinja pripraviti zdrav in nasiten obrok, čeprav takrat večini to ni bila prioriteta in so gledale le na to, da je bila jed okusna in je šla v slast.

Danes po nasvet na splet, včasih v kuharsko knjigo
Le kaj danes skuhati, je pogosto vprašanje, ki po navadi ostane v zraku, vendar lahko danes odgovore poiščete na spletu oziroma na različnih kuharskih portalih, nekdaj pa so lahko pogledali le v kuharico. Poleg tega včasih ni bilo toliko sestavin na voljo kot danes, zato so morale biti gospodinje zelo iznajdljive, da so znale isto živilo pripraviti na več načinov.

V knjigi Varčna kuharica: Stare slovenske jedi je več praktičnih nasvetov, med drugim tudi za shranjevanje jajc za zimo, saj kokoši nesejo bolj v poletnem času. Ena možnost je, da se jih shrani v proso, dalj časa pa se ohranijo v stekleni vodi – tudi do enega leta. Ko še ni bilo skrinj, so se morali ljudje znajti na različne načine.

Kako ohraniti sveže meso?
Meso so ohranili sveže tako, da so v glinast lonec položili koprive, nato naložili meso in ponovno koprive. To so dobro pokrili in shranili na hladno. Suho meso pa so ovili v tiskan papir in posuli z bukovim pepelom, saj je tako ohranilo okus in bilo dalj časa sveže. Zagotovo ste že kdaj rezali sveže pečen kruh in imeli pri tem težave. Morali bi le ogreti nož in brez težav bi narezali tanke rezine. Luščine graha so včasih posušili na plošči štedilnika ali na peči, jih shranili na suho in dodajali juhi, ki je bila zato okusnejša.

Včasih so kuhali preprostejše jedi, saj niti niso imeli toliko sestavin na razpolago kot danes. V starejših kuharicah je veliko jedi, ki so šle v pozabo in jih današnja kuhinja zaradi sodobnih smernic kuhanja ne pozna več.

Fižolovi šniceljni

Sestavine:
¼ otrebljenega stročjega fižola
1 ohrovtova ali zeljnata glava
¼ l oluščenega graha
peteršilj
poper
2 žlici kisle smetane
1 jajce
15 dag kruhovih drobtin
mast ali olje za cvrtje

Priprava:
Posebej skuhajte stročji fižol, ohrovtovo ali zeljnato glavo in grah. Ko je kuhano, vse odcedite in sesekljajte, nato dodajte peteršilj, poper, kislo smetano, jajce, kruhove drobtine, posolite in napravite okrogle zrezke, ki jih na obeh straneh potresete z drobtinami. V plitvi široki ponvi segrejte mast in vanjo položite zrezke. Ko porumenijo na eni strani, jih obrnete še na drugo. Postrežete jih lahko kot prilogo k paradižnikovi omaki ali samostojno jed.