''Skupina učiteljic je zelo zanimiva, saj sem obiskal kar nekaj stoletnic, vendar nobenega učitelja. Tudi na seznamih superstoletnikov je zelo veliko učiteljic, ki so dočakale 110 in tudi 115 let. Eden izmed razlogov je, da so to učiteljice stare šole, ko so bile zelo pomembne moralno-etične vrednote, saj so se v šoli učili tudi higiene in lepopisja, zato so bili vajeni vestnosti, natančnosti, reda in metodičnosti, česar so se gospe držale vse življenje. Poleg tega so ohranjale mladost prek stika z mlajšo generacijo,'' je ugotovil dr. Podpečan. Foto: BoBo
''Skupina učiteljic je zelo zanimiva, saj sem obiskal kar nekaj stoletnic, vendar nobenega učitelja. Tudi na seznamih superstoletnikov je zelo veliko učiteljic, ki so dočakale 110 in tudi 115 let. Eden izmed razlogov je, da so to učiteljice stare šole, ko so bile zelo pomembne moralno-etične vrednote, saj so se v šoli učili tudi higiene in lepopisja, zato so bili vajeni vestnosti, natančnosti, reda in metodičnosti, česar so se gospe držale vse življenje. Poleg tega so ohranjale mladost prek stika z mlajšo generacijo,'' je ugotovil dr. Podpečan. Foto: BoBo

"Gospod Nikolaj Dragoš je letos praznoval 107. rojstni dan in je trenutno najstarejši Slovenec, medtem ko najstarejša Slovenka ni znana, naj bi pa bila gospa, ki je ravno tako stara 107 let, vendar ni v tako dobrem psihofizičnem stanju. Gospod Dragoš je tudi najstarejši slovenski moški vseh časov, kar je zanimiv rekord, ki medijsko še ni bil izpostavljen.

Katarina Marinič je bila do zdaj najdlje živeča Slovenka: dočakala je 110 let in 307 dni. Foto: BoBo

Blaž Podpečan je po izobrazbi arheolog, a se že leta ukvarja z zbiranjem ljudskega izročila in zapisovanjem osebne zgodovine slovenskih stoletnikov. Sodeluje z Inštitutom Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v okviru katerega je nastala tudi monografija Staranje v Sloveniji, kjer so raziskovali želje starejših prebivalcev Slovenije. Čeprav je doštudiral arheologijo, se je vedno rad pogovarjal s starejšimi.

Stoletniki znajo veliko povedati o preteklosti, saj je to njihov svet
Na preteklost gleda Podpečan večdimenzionalno, zato si skuša na podlagi pisnih in materialnih virov ter ustnega izročila ustvariti o njej čim jasnejšo sliko, pri čemer mu pomagajo pogovori s stoletniki. "Navdih sem dobil v domači hiši, saj je zadnjih deset let živela tu tudi mamina teta, ki je dočakala 95 let. Ves čas me je zanimalo njeno pripovedovanje o preteklosti in spomini, zato sem že v gimnazijskih letih njene pripovedi zapisal in nastala je zanimiva knjiga, ki bo morda nekoč izšla," je povedal Podpečan. Nato se je pogovarjal z najstarejšimi stanovalci v lokalnem domu za ostarele in zapise strnil v zbirki pripovedi Tedi ni blo tek ko dons, v kateri je približno 400 zgodb iz Spodnje Savinjske doline.

Ljudje radi razpravljajo o razlogih za dolgo življenje
Raziskovalna žilica ga je gnala naprej, zato je še naprej obiskoval domove za starejše, nekaj stoletnikov pa je poiskal na domačem naslovu. Veliko časa namenijo raziskavam o stoletnikih v Ameriki in na Japonskem, medtem ko se v Sloveniji temu ne posveča veliko pozornosti, ugotavlja Podpečan. "Dolgoživost je zanimiva tema, ker se ve, da je vsem ne bo uspelo dočakati, saj so ključi do visoke starosti še vedno skriti, kljub denarju, ki je bil v to vložen."

Najstarejša slovenska superstoletnica je dočakala 110 let
Blaž Podpečan je verjetno spoznal največ stoletnikov in svojo raziskavo predstavil v reviji Kakovostna starost. Izraz stoletnik označuje izredno starega človeka, ni pa nujno, da dočaka ravno 100 let. Ljudem, ki živijo 110 let ali več, pa pravimo superstoletniki. Med populacijo stoletnikov so superstoletniki najredkejši, saj to starost dočaka le eden na tisoč stoletnikov.

Srečanje s slovensko superstoletnico Katarino Marinič iz Deskel (110 let), ki je uvrščena na mednarodni seznam stoletnikov, je bila prelomna točka in preboj v njegovem raziskovanju. "Imel sem kar nekaj treme, saj je od izdaje knjige Tedi ni blo tek kot dons minilo kar nekaj časa, zato sem prišel iz vaje v pogovorih s starimi ljudmi, še poseben občutek pa se je pogovarjati s človekom, ki je star 109 let, saj moraš biti previden že pri stisku roke, da mu je ne zlomiš, vendar je pogovor lepo stekel, pa še fotografiral sem jo," se spominja pogovora z najstarejšo Slovenko.

Z gospo Marinič sta se pogovorila o njeni mladosti v času Avstro-Ogrske, o begunstvu v 1. sv. vojni, času okupacije in fašizma. Zgodaj je ovdovela in bila brez otrok. Preden se je vpisala na mednarodni seznam stoletnikov, so v Los Angelesu preverili vso dokumentacijo, saj je včasih veliko dvomov in je lahko to dolgotrajen proces. Predvsem za ljudi iz Afrike in Rusije, ki trdijo, da so stari 115 let, vendar tega ne morejo dokazati.

Visoka starost je lahko tudi promocija za državo
Med raziskovanjem je Podpečan spoznal več kot 120 stoletnikov. "Gospod Nikolaj Dragoš je letos praznoval 107. rojstni dan in je trenutno najstarejši Slovenec, medtem ko najstarejša Slovenka ni znana, naj bi pa bila gospa, ki je ravno tako stara 107 let, vendar ni v tako dobrem psihofizičnem stanju. Gospod Dragoš je tudi najstarejši slovenski moški vseh časov, kar je zanimiv rekord, ki medijsko še ni bil izpostavljen," pove Podpečan. Če bi bilo moških med superstoletniki več, bi bila to neke vrste promocija za Slovenijo, saj bi nas lahko izpostavili kot narod z izredno visoko dolgoživostjo.

Za delo s starejšimi mora imeti raziskovalec dober občutek
Da je spoznal toliko stoletnikov, si je pomagal z metodologijo pristopa, ki jo je imel izoblikovano že pri pisanju knjige. "Kaj jih vprašati, kdaj odnehati, da starostnikov z vprašanji ne nadlegujemo, kdaj vprašanje razširiti ali kakšno temo opustiti, so pripomogle pretekle izkušnje. Raziskovalec se kali samo v praksi," pojasni Podpečan. V raziskavi so ga zanimali vsi dejavniki, ki vplivajo na dolgoživost in jih je mogoče ugotoviti na podlagi intervjuja brez drugih raziskav, drugi sklop pa se je nanašal na samega intervjuvanca in njegovo življenje, vpetost v socialni in zgodovinski kontekst.

Med stoletniki je največ učiteljic, veteranov in neporočenih žensk
Med stoletniki so veterani II. sv. vojne, veterani na Primorskem, ki so bili udeleženi v italijansko-abesinski vojni, aleksandrinke, redovnice, univerzitetni profesorji, uspešni obrtniki, kmečke ženske idr. "Vsak ima svojo zgodbo, zato je umetnost poiskati skupne značilnosti vseh teh starostnikov," pojasni Podpečan.

"Skupina učiteljic je zelo zanimiva, saj sem obiskal kar nekaj stoletnic, vendar nobenega učitelja. Tudi na seznamih superstoletnikov je zelo veliko učiteljic, ki so dočakale 110 in tudi 115 let. Eden izmed razlogov je, da so to učiteljice stare šole, ko so bile zelo pomembne moralno-etične vrednote, saj so se v šoli učili tudi higiene in lepopisja, zato so bili vajeni vestnosti, natančnosti, reda in metodičnosti, česar so se gospe držale vse življenje. Poleg tega so ohranjale mladost prek stika z mlajšo generacijo," je ugotovil Podpečan. Dejavne so bile vse življenje, najprej v šoli in pozneje v pokoju, ko so nekatere še inštruirale, veliko brale in preživljale čas z vnuki ter jih občasno tudi učile. In ravno ta socialna razsežnost jim je pomagala, da so dočakale tako visoko starost.

Tudi samske ženske imajo med stoletnicami poseben pomen, saj rade povedo, da je razlog za dolgo starost v tem, da so se izogibale fantov. To je na glas povedala novinarjem tudi druga najstarejša Slovenka gospa Ana Mulej. Medtem ko so se veterani v vojnah naučili dobro soočati s stresom in pomanjkanjem, kar jim je pomagalo tudi pozneje v življenju. Najstarejši veteran z dvojnim državljanstvom, in sicer slovenskim in hrvaškim, je bil Ivan Jaklič.
Staranje sprejmejo ljudje različno.

Trditev profesorja Čokla o razlogih za dolgo življenje drži pri večini stoletnikov. Genetika oziroma dednost je pomembna, saj po navadi tako bratje kot sestre dočakajo visoko starost. Na drugem mestu je pamet, kar pomeni umirjen način življenja, zmernost pri prehrani, delu in domačih dejavnostih ter družbenem udejstvovanju, in seveda sreča, ki je ravno tako pomemben dejavnik. Marsikdo bi dočakal visoko starost, če ne bi umrl v nesreči, vojni ali nerodno padel in se poškodoval.

Nekateri stoletniki so še vedno v zelo dobrem psihičnem stanju, vendar slabšem fizičnem, kar pomeni, da so več let nepokretni, spet drugi so v zelo dobrem fizičnem stanju in bi jim človek pripisal tudi 20 let manj kot jih štejejo v resnici, je med obiski stoletnikov ugotovil Podpečan. Staranja in vseh tegob, ki jih prinesejo leta, ne sprejemajo vsi z lahkoto, vendar lažje kot mlajši. Zagotovo je razlog v tem, da so ti ljudje izkusili več hudega kot dobrega, zato so vajeni potrpeti, nekaterim pa pomaga tudi vera. Večina prihodnjih starostnikov si želi zdravja, sreče, ljubezni in medsebojnega razumevanja.

Podpečan je naredil tudi raziskavo o potrebah, zmožnostih in željah ljudi v starosti, ki je potekala med anketiranci, starimi nad 50 let. Ugotovili so, da si v starosti želijo predvsem telesnega in duševnega zdravja ter socialne vključenosti, kar je pogoj za dobro počutje, ter ugodne in cenovno dostopne zdravstvene storitve. Na splošno so ljudje postavili na prvo mesto zdravje, srečo, ljubezen in razumevanje. Anketiranci, stari od 50 do 60 let, pa so najpogosteje izrazili željo po dobrih medosebnih odnosih. Razlog je v drugačnem načinu življenja, saj so v preteklosti ljudje večino dela opravljali skupaj, si pomagali na kmetijah in s tem je bil vzpostavljen tudi neki odnos, ki ga danes ni več. "Eno bistvenih sporočil raziskave je, da se moramo ljudje čim več družiti, pogovarjati in razumeti," poudari Podpečan. Tudi mladi naj več časa preživijo s starejšimi in jih sprejmejo, saj se s starostjo njihove želje in potrebe spreminjajo.

Celoten pogovor lahko poslušate na spodnji povezavi.

"Gospod Nikolaj Dragoš je letos praznoval 107. rojstni dan in je trenutno najstarejši Slovenec, medtem ko najstarejša Slovenka ni znana, naj bi pa bila gospa, ki je ravno tako stara 107 let, vendar ni v tako dobrem psihofizičnem stanju. Gospod Dragoš je tudi najstarejši slovenski moški vseh časov, kar je zanimiv rekord, ki medijsko še ni bil izpostavljen.