Pomembno je, da možgansko kap hitro prepoznamo in pravilno ukrepamo, saj lahko tako preprečimo invalidnost in dosmrtno odvisnost bolnika od sočloveka. Še bolj pomembno pa je, da poznamo dejavnike tveganja in se jim izognemo. O tem je Darja Pograjc v radijski oddaji Nasveti govorila s predstojnico Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo UKC Ljubljana Bojano Žvan.

Prvi dejavnik tveganja za možgansko kap je arterijska hipertenzija- zvišan krvni tlak, za katerega večina ljudi zmotno misli, da ni nevaren. Pri mlajših ali pri nosečnicah je dejavnik tveganja tudi kajenje, velik dejavnik tveganja so tudi srčne bolezni, že prebolela možganska kap ali pa sladkorna bolezen, debelost, povečan holesterol, nepravilen način življenja s premalo gibanja, prevelika količina alkohola in seveda sama po sebi tudi starost ter moški spol, je pojasnila Žvanova.

Starajoče se prebivalstvo in daljša življenjska doba povečujeta število ljudi, ki jih prizadene možganska kap, a dejansko to ni le bolezen starejših. "Možganska kap je res veljala za bolezen starejših, a to tedaj, ko ni bilo dobre diagnostike, in res lahko rečem, da se pri starejših strmo dviga, a ni prihranjena mladim. Mladi danes pogosteje zbolevajo za možgansko kapjo kot v preteklosti, morda zaradi načina življenja, zaradi več stresa in nepravilne prehrane, mogoče se pri ženskah povečuje kajenje," še pravi Žvanova.

Ob sumu je treba takoj poklicati 112
V Sloveniji imamo zgolj štiri bolnišnice, kjer je dežurna ekipa, ki lahko raztaplja krvne strdke, na voljo noč in dan, zato je treba hitro ukrepati. "Najbolj preprosta beseda za prepoznavanje možganske kapi je beseda GROM: govor (moten je govor), roka (ohromi roka, lahko tudi noga), obraz (potegne mu obraz v eno smer) in mudi (časa imamo zelo malo)," našteva Žvanova in zato je treba takoj poklicati številko 112, da ga lahko reševalci odpeljejo v bolnišnico, kjer zdravniki začno trombolizo - raztapljanjem strdkov.

Oddaji lahko prisluhnete s klikom na spodnjo povezavo: