Diana Frances Spencer se je rodila 1. julija 1961 v britanski aristokratski družini Spencer. Po poroki z valižanskim princem Charlesom 29. julija 1981 je postala eden najprepoznavnejših obrazov britanske kraljeve družine. In to – kljub smrti – ostaja še danes. Foto: AP
Diana Frances Spencer se je rodila 1. julija 1961 v britanski aristokratski družini Spencer. Po poroki z valižanskim princem Charlesom 29. julija 1981 je postala eden najprepoznavnejših obrazov britanske kraljeve družine. In to – kljub smrti – ostaja še danes. Foto: AP

Obsedenost britanske (in dela svetovne) javnosti s princeso Diano se je sicer začela že precej pred njeno smrtjo in jo na koncu posredno tudi povzročila. Kot je znano, je bil zakon britanskega prestolonaslednika Charlesa in Diane Spencer že od začetka na majavih temeljih, kar je na koncu vodilo v razhod in ločitev, ki je postala uradna šele leta 1996. Diana je kljub vsemu ostala del kraljeve družine, saj je bila vendarle mati dveh princev oz. enega bodočega kralja (Williama), le uradnega naziva valižanske princese ni smela več uporabljati.

Sloves, ki si ga je ustvarila v letih zakona s Charlesom, je Diana "izkoriščala" za osvetlitev nekaterih pomembnih družbenih problemov – znana je na primer njena pobuda za odstranjevanje min, opozarjala je na problematiko virusa HIV in epidemije aidsa v afriških državah ipd. A kljub vsemu je bila večina pozornosti javnosti usmerjena predvsem v njeno zasebno življenje.

Ko se je poleti leta 1997 začela dobivati z Dodijem Al Fayedom, sinom egiptovsko-britanskega poslovneža Mohameda Al Fayeda, je rumeni tisk skoraj ponorel. Vsi večji svetovni tabloidi so se skoraj tepli za fotografije slavnega para, paparaci so ju spremljali na vsakem koraku, tako da je bilo – kot je javnost izvedela pozneje, v številnih preiskavah Dianine smrti in okoliščin, ki so vodile do nje – zagotavljati njuno varnost precejšen izziv. Del tistega avgusta sta Dodi in Diana zato preživela na francoski in italijanski rivieri, na 60-metrski jahti v lasti družine Al Fayed, kjer sta imela relativen mir pred predstavniki sedme sile.

30. avgusta sta se nato vrnila v Pariz, kjer sta večerjala v hotelu Ritz, ki je v lasti družine Al Fayed, nato sta nameravala prenočiti v bližnjem Dodijevem stanovanju, naslednji dan pa se vrniti v domači London.

Zadnja podoba Diane in Dodija s posnetkov nadzorne kamere ob prihodu v pariški hotel Ritz. Foto: Reuters
Zadnja podoba Diane in Dodija s posnetkov nadzorne kamere ob prihodu v pariški hotel Ritz. Foto: Reuters

Paparaci so se tisti večer tako množično zbrali pred hotelom, zato so tako osebni varnostniki Diane in Dodija, pa tudi varnostniki, zaposleni v hotelu, morali hitro narediti načrt, kako ju spraviti iz hotela v stanovanje. Nekaj minut čez polnoč je tako izpred hotela odpeljala diverzantska limuzina, ki ji je sledila večina paparacev, okoli 20 minut čez polnoč pa sta se skozi zadnji izhod izmuznila še Diana in Dodi, sedla v limuzino, ki jo je vozil pomočnik vodje varnostnikov v hotelu Henri Paul, spremljal pa jih je še Dodijev osebni varnostnik Trevor Rees-Jones.

Limuzina je z veliko hitrostjo zdrvela po ulicah Pariza, za njo pa se je zapodila še peščica paparacev na motorjih. Tri minute pozneje, ko je limuzina z veliko hitrostjo (dvakrat večjo od dovoljenih 50 km/h) zapeljala v predor Alma ob Seni, pa je počilo. Paul, za katerega se je pozneje izkazalo, da je imel v krvi sledi alkohola, je izgubil nadzor nad vozilom in trčil v 13. podporni steber predora. Nihče od ljudi v vozilu ni bil privezan z varnostnim pasom, zato ni presenetljivo, da so ob tako silovitem trčenju dobili hude poškodbe. Henri Paul in Dodi Al Fayed sta umrla na kraju dogodka, Diano, ki je bila po trčenju še pri zavesti, so odpeljali v bližnjo bolnišnico, kjer pa je kmalu zatem umrla. Edini, ki je nesrečo preživel, je bil Rees-Jones.

Večino posnetkov s kraja nesreče je policija zasegla, po gnevu, ki se je na sedmo silo zlival še mesece po Dianini smrti, pa so se objavi preostalih mediji povečini odpovedali. Foto: Reuters
Večino posnetkov s kraja nesreče je policija zasegla, po gnevu, ki se je na sedmo silo zlival še mesece po Dianini smrti, pa so se objavi preostalih mediji povečini odpovedali. Foto: Reuters

Paparaci – bilo jih je okoli 20 na motorjih – so obkrožili zveriženo pločevino. Nekaj jih je skušalo pomagati, odpreti vrata limuzin, drugi pa so neusmiljeno fotografirali. Pozneje so javnost obšla zgrožena pričevanja o brezobzirnosti fotografov. Policija je na koncu vse fotoaparate z okoli 20 trakovi fotografij nesreče zasegla, pet paparacev je bilo aretiranih.

Smrt princese je šokirala ne le britansko in svetovno javnost, ampak tudi kraljevo družino, ki je bila takrat na tradicionalnih počitnicah na gradu Balmoral na Škotskem. Tam sta bila z očetom Charlesom tudi Dianina sinova, tedaj 15-letni princ William in njegov tri leta mlajši brat Harry.

Polje cvetja pred Kensingtonsko palačo v dneh po Dianini smrti. Foto: Reuters
Polje cvetja pred Kensingtonsko palačo v dneh po Dianini smrti. Foto: Reuters

Prav takratno ravnanje kraljice Elizabete II. še danes ostaja eden redkih madežev na njenem ugledu. Odločila se je namreč, da vnukoma omogoči nekaj dni žalovanja v zasebnosti škotskega posestva, kjer je ostala tudi sama, "pozabila" pa na javnost. Sporočila sožalja so začela prihajati z vsega sveta, od politikov do drugih znanih osebnosti, le kraljeva družina je molčala, kar je Britance, ki so že isti dan začeli polagati cvetje pred ogrado uradnega Dianinega domovanja, Kensingtonske palače, močno razjezilo. Pomirili so jih šele prizori štiri dni pozneje, ko se je kraljica z družino vendarle vrnila v London in se s solzami v očeh sprehodila okoli polja cvetja, ki je "zraslo" pred rezidenco princese ljudskih src.

Princi William, Harry in Charles na pogrebu. Foto: Reuters
Princi William, Harry in Charles na pogrebu. Foto: Reuters

Čeprav Diana sicer po ločitvi od Charlesa ni bila več uradno članica kraljeve družine in tako tudi ni imela "pravice" do državniškega pogreba, je bilo jasno, da bo slovo od 36-letne princese množično. Kraljica Elizabeta se je – tudi zato, da bi popravila vtis, ki ga je povzročil nekajdnevni molk – tako pričakovano odločila, da bo pogreb državniški. V enem redkih izrednih televizijskih nagovorov javnosti (v 70 letih vladanja je imela le tri, ta je bil drugi) je spomnila, da je bila Diana ne le kraljica ljudskih src, ampak tudi mati bodočega kralja.

Diano so nato pokopali dan pozneje, 6. septembra, dogodek pa je bodisi na ulicah Londona bodisi prek televizijskih sprejemnikov spremljalo okoli 2,5 milijarde ljudi. Posebej pretresljive so bile podobe najstniških princev, ki sta strta od žalosti hodila za krsto skupaj z očetom. Žalne slovesnosti v Westminstru so se udeležili številni politiki, gospodarstveniki in ljudje iz sveta zabave – tedanja ameriška prva dama Hillary Clinton, britanski premier Tony Blair, nekdanja premierka Margaret Thatcher, operni pevec Luciano Pavarotti, igralec Tom Cruise. Glasbenik Elton John se je Diani poklonil z nepozabno uspešnico Candle in the Wind.

V letih, ki so sledila, je Diana ostala oboževana ikona kraljeve družine, naklonjenost javnosti pa se je z nje preselila na njena sinova Williama in Harryja, ki sta se materi tradicionalno poklanjala prav na obletnico njene smrti. Vse do letos. Po prepiru znotraj družine in selitvi Harryja in njegove žene Meghan v ZDA so namreč odnosi znotraj družine še naprej napeti. Zadnjič sta se William in Harry materi skupaj poklonila 1. julija lani, ko bi Diana praznovala 60 let, in na vrtu Kensingtonske palače odkrila spomenik v njeno čast.

Letos bosta spomin na Diano zaznamovala vsak po svoje, so sporočili z Buckinghamske palače, Harry z družino v ZDA, William pa s svojo ženo in tremi otroki v Londonu.

Spomenik Diani, ki sta ga v vrtu Kensingtonske palače lani odkrila William in Harry. Foto: Reuters
Spomenik Diani, ki sta ga v vrtu Kensingtonske palače lani odkrila William in Harry. Foto: Reuters

Vojvoda in vojvodinja Susseška sicer prav te dni razburjata z novimi medijskimi potezami. Ko sta se pred dvema letoma odločila za selitev, je Harry namreč veliko odgovornosti za odločitev pripisoval medijem, s katerimi nikoli ni imel najboljšega odnosa, po zaroki z Meghan (takrat še Markle) in številnih medijskih napadih, ki jih je bila deležna, pa se je odnos še zaostril. Z več tožbami je pretežno britanskim tabloidom napovedal pravno vojno, ki se je nadaljevala tudi po selitvi. A v oči ob tem bode dejstvo, da sta Susseška po selitvi sklenila kar nekaj donosnih medijskih pogodb, kar so nekateri razumeli kot poteze, ki so v nasprotju z "umikom iz javnosti", česar naj bi si par želel.

Le nekaj dni pred 25. obletnico Dianine smrti pa je Meghan v velikem intervjuju za New York magazine razkrila še, da se "vrača na Instagram", kar ji bo omogočilo neposrednejšo interakcijo z oboževalci in podporniki oziroma: "Ne bom se več pustila utišati!" Zagrizene rojaliste je malce zmotila tudi naslovnica revije, na kateri Meghan pozira v črnem puliju, podobno kot pred desetletji Diana.

Kljub temu da uradne slovesnosti ob 25. obletnici Buckinghamska palača ne načrtuje, pa se ji mnogi Britanci tudi letos tradicionalno poklanjajo.

Kdo je bila princesa Diana – zgodba o rodbini Spencer, britanska dokumentarna oddaja
Diana, britanski dokumentarni film