Analizo so na KPK-ju želeli opraviti v
Analizo so na KPK-ju želeli opraviti v "hitrem času in s precejšnjo obremenitvijo naših zaposlenih zato, da se bo aktualna politika lahko odločila, ali so potrebne korekture", je dejal predsednik komisije in dodal, da za podrobnejši analizo na komisijo nimajo ne kapacitet in ne znanja. Foto: KPK

Za izvedbo analize, v kateri so v petih mesecih po besedah predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Roberta Šumija obdelali več kot 330.000 vrstic v evidenčnih naročilih, 100 različnih deležnikov in 600 strani pravilnikov ter spletnih strani zavodov, so se v februarju odločili skupaj z ministrstvom za zdravje.

Pregledali so področje nabave medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2022. "Analiza zajema majhen, a pomemben del problematike javnega sistema," je poudaril Šumi.

Na KPK-ju so navedli, da je bil celoten znesek izvedenih javnih naročil v obravnavanem obdobju nekaj več kot 992 milijonov evrov brez DDV-ja, od tega nekaj manj 830 po zakonu o javnih naročilih, ostalo so bila evidenčna naročila. Konkretnih poslov znotraj vsakega naročila niso preučevali, ker za njihovo presojo niso primarno pristojni.

Pokazala so se nova tveganja za korupcijo v javnem zdravstvu, in to po Šumijevem mnenju predstavlja dobro osnovo za nadaljnje delo pristojnih organov. "V zdravstvu so tveganja za korupcijo visoka, saj gre za veliko naročil in za veliko denarja. Slovensko zdravstvo se je v teh treh desetletjih zelo slabo razvijalo glede obvladovanja tveganj korupcije," je opisal.

Kot so navedli v sporočilu za javnost¸so zaznali tveganja v povezavi z instituti Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, denimo neporočanja in pomanjkljiva poročanja zavezancev za poročanje premoženjskega stanja, nevključevanja protikorupcijske klavzule v posle za evidenčna naročila, nezaznavanja nastanka lobiranja ter nezakonitega in neetičnega vplivanja v postopkih javnih naročil, nastanek okoliščin nasprotja interesov uradnih oseb…

Poleg tega so zaznali tveganja za korupcijo ter kršitve integritete posameznikov, kot so zagotavljanje transparentnosti, sledljivosti, enakopravne obravnave, učinkovitosti, gospodarnosti in zakonitosti, drobljenja javnih naročil; nezadostnega znanja zaposlenih in kadrovske podhranjenosti; uporabe zunanjega svetovanja…

Podatki težko primerljivi, ker so načini vodenja postopkov različni

KPK je sicer z analizo želel ugotoviti, ali je mogoče na podlagi podatkov o naročenem blagu opredeliti blago, ki je skupno in enako pri vseh naročnikih in bi bilo smiselno pri tem imeti skupna javna naročila.

A so med analizo ugotovili, da ker gre za različne načine vodenja postopkov, so podatki pogosto neprimerljivi. Vodja službe za nadzor Katja Mihelič Sušnik je pojasnila, da imajo vsi javni zavodi svoje informacijske sisteme in vodenje istovrstnih izdelkov ter da ne poznajo enoznačne kode, ki bi sledila izdelku. Zato je bilo težko identificirati enake izdelke, za katere bi lahko predlagali skupno nabavo. Zaradi različnih sistemov je težko slediti tudi, ali je bila nabava potrebna, lažje se drobijo naročila.

Mnogi zdravstveni zavodi podatkov niso imeli urejenih. Hkrati so po besedah Mihelič Sušnik ugotovili, da večina javnih zavodov nima ustrezno izobraženega kadra za opravljanja javnih naročil, pogosto nimajo ustreznih pravilnikov. Zato so bolj odvisni od zunanjih strokovnjakov in tako hitreje nastanejo možnosti za nasprotja interesov, povezanosti s ponudniki, lobiranje.

Namen analize je prispevati k identificiranju možnosti prihranka porabe javnih sredstev, zaradi sodelovanja z ministrstvom za zdravje pa se bo po mnenju komisije povečala tudi verjetnost upoštevanja priporočil. Foto: Zajem zaslona
Namen analize je prispevati k identificiranju možnosti prihranka porabe javnih sredstev, zaradi sodelovanja z ministrstvom za zdravje pa se bo po mnenju komisije povečala tudi verjetnost upoštevanja priporočil. Foto: Zajem zaslona

Nevarnost korupcije pri sredstvih v vrednosti pol milijarde

Težko sicer finančno ovrednotijo, koliko denarja se zaradi vseh teh tveganj letno izgubi, Šumi pa je spomnil na besede ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, da je letno pol milijarde evrov sredstev v zdravstvu takih, kje se morebitne nepravilnosti lahko zgodijo.

Zato so na komisiji ministrstvu podali nekaj priporočil, kako bi sistem lahko izboljšali. Med drugim predlagajo enotni sistem nabave in uvedbo nacionalne revizijske službe, ki bo bdela nad vsebinsko ravnjo poslovanja javnih zavodov.

"Še tako idealen sistem je odvisen od ljudi, ki ga vodijo. Tudi če se vsa tveganja obvladajo s pravili, je vse odvisno od ljudi, kako bodo delovali," pa je ob tem večkrat poudaril predsednik KPK-ja.

Na ministrstvu za zdravje so sicer februarja na skupni novinarski konferenci s KPK-jem napovedali, da bodo na podlagi opravljene analize največja korupcijska tveganja poskusili obvladati s sistemskimi spremembami.

Tveganje korupcije pri naročilih zdravstvene opreme