Protest proti razpisu referenduma o JEK-u 2 in novinarska konferenca nevladnih organizacij. Foto: BoBo
Protest proti razpisu referenduma o JEK-u 2 in novinarska konferenca nevladnih organizacij. Foto: BoBo

"Politiki, ki bodo danes potrdili referendum, ne vedo, ali govorimo o 10, 15, 20 ali 50 milijardah, ne vedo, koliko bo stala elektrika, niti okvirno ne vedo, kako bomo shranjevali odpadke, koliko bo stalo ravnanja z jedrskimi odpadki," je na skupni novinarski konferenci pred poslopjem DZ-ja v Ljubljani dejal Aljoša Petek s Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Poudaril je, da se družba obravnava kot amorfna gmota, s katero se da manipulirati, ne pa kot družba, s katero je treba sodelovati, ji transparentno predstaviti podatke in delovati za njeno skupno dobro. "Slovenija mora bistveno znižati izpuste že pred najbolj zgodnjim možnim datumom postavitve JEK-a 2. Robert Golob je prišel kot strokovnjak za umeščanje sončnih elektrarn v prostor, kot nekdo, ki se spozna na trajnostni energetski prehod. Robert Golob je prišel kot sončni kralj, očitno si želi oditi kot jedrski," je dodal Petek.

Vlada mora za odgovorno odločanje na referendumu javnosti predstaviti dva scenarija energetskega prehoda, jedrskega in nejedrskega, z vsemi konkretnimi posledicami in tveganji, tudi varnostnimi, je dejal ekolog, zaslužni profesor ljubljanske univerze in član osamosvojitvenega predsedstva Dušan Plut. Spomnil je na vojaške napade na nuklearke, med drugim ob aktualnem ruskem napadu na Ukrajino, in grožnje takratne jugoslovanske vojske med osamosvojitveno vojno 1991 Nuklearni elektrarni Krško.

Poslance pozivajo, naj ne glasujejo za resolucijo o miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji in za posvetovalni referendum, je dejal Jonas Sonnenschein iz Umanotere. Vlada bi morala narediti primerjavo različnih opcij razvoja energetskega sistema, vključno z jedrsko energijo in obnovljivimi viri energije (OVE) ter gospodarskega razvoja, nato pa bi morale slediti specifične analize za različne scenarije in projekte, je poudaril. Nesmiselno se mu zdi, da bo DZ najprej sprejel resolucijo, nato pa prebivalstvo o istem vprašanju povprašal na referendumu, odločal pa bo, še preden bo Gen energija predstavila vsaj nekaj bolj konkretnih podatkov.

Ponavlja se zgodba TEŠ-a 6, s katero smo zabetonirali sektor energije in izgubili priložnost za prehod na OVE, je menila Lidija Živčič iz Fokusa. "Politika se je enozložno odločila, da imamo pač en scenarij, jedrskega, in da drugih niti ni treba preučevati. Zdaj se bodo v DZ-ju odločili za to, da gremo naprej po tem scenariju, nato pa nam jeseni pustili pot t. i. demokratičnega odločanja, ko bomo lahko rekli, ali si tega želimo ali ne. Seveda je vse skupaj ena velika farsa in rezultat takšnih postopkov je že dobro znan," je dejala. Podarila je, da je poceni elektrika iz že amortiziranih jedrskih elektrarn, iz novih pa ne, jedrska energija tudi ni podnebno nevtralna.

Sara Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija je povedala, da so upali, da bo v resoluciji varovalka za drugi referendum leta 2027 ali 2028, ko bodo znane vse ključne informacije o projektu. Predsednik vlade Robert Golob je sprva poudarjal, da morajo imeti državljani pred odločanjem na voljo vse potrebne informacije, in namigoval, da obstaja možnost tudi drugega referenduma, zdaj pa je podlegel pritiskom opozicije in obrnil ploščo, je bila kritična. Projekt JEK-a 2 ne rešuje podnebne krize, ukrepe za razogljičenje je treba sprejeti zdaj, ne čez 20 let, je poudarila. Ne gre le za vprašanje proizvodnje elektrike, ampak za to, v kakšni družbi želimo živeti, kar je razprava, ki terja širši družbeni konsenz. "To je debata, ki zahteva tudi vizionarski pristop, ki pa ga ta politika očitno ne zmore," je ocenila.

Iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije so ločeno poslali poziv, naj DZ obravnavo predlogov resolucije in referenduma preloži na obdobje, ko bodo javnosti predstavljeni vsi pomembni podatki o energetski in jedrski prihodnosti. Zoran Kus iz ZEG-a med drugim opozarja, da bi gradnja JEK-a 2 predstavljala bistveno preveliko finančno tveganje za državo.

DZ bo o predlogih resolucije in razpisa referenduma odločal na redni seji, ki se je začela danes.