Kuža in njegovi lastniki v centru za begunci v moldavski prestolnici Kišinjev. Foto: EPA
Kuža in njegovi lastniki v centru za begunci v moldavski prestolnici Kišinjev. Foto: EPA

Ukrajino je od začetka ruske invazije pred dobrima dvema tednoma zapustilo že okoli 2,5 milijona ljudi. Še dva milijona sta razseljena po državi, navaja visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR).

"Nisem mogla zapustiti psa niti mačke. Moram prevzeti odgovornost," je za ameriško tiskovno agencijo Associated Press dejala ena izmed begunk, 42-letna Victoria Trofimenko. Nekaj dni po začetku ruske invazije na Ukrajino je iz predmestja Kijeva pobegnila skupaj s svojo 18-letno hčerjo, 69-letno materjo in psičko Akiro ter mačkom Galileom. Potovali so z vlakom in nazadnje vsi skupaj našli zatočišče v Pragi.

Vse zgodbe nimajo takšnega konca. Ljudje na begu se znajdejo pred grozljivo odločitvijo, kaj sploh vzeti s seboj. Nekateri lastniki so bili zaradi različnih okoliščin živali prisiljeni pustiti za seboj.

"Nikomur ni lahko zapustiti živali"

"Ker smo na toplem in na suhem, si težko predstavljamo, kakšna psihična težava mora biti, da živali ne moreš vzeti s sabo. Nikomur niti pod razno ni lahko živali ali zapustiti ali usmrtiti. Da pa ostaneš nekje, kjer veš, da te lahko ubijejo ali da živali čez en teden ne moreš dati ničesar več za jesti ... Nihče ni verjel, da se bodo stvari v Ukrajini tako odvile, sicer bi se ljudje verjetno že prej pripravili," je za MMC poudarila veterinarka Nuša Schumet iz veterinarskega zavoda SVSP. Akcijo skupaj s SVSP organizira - akcija teče namreč še naprej - tudi Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, kjer so v akcijo vključeni tudi dijaki in dijakinje in vsi zaposleni, ki smo jih povabili k akciji. Akcija zbiranja poteka na BIC Ljubljana, Gimnaziji in veterinarski šoli.

V spodnji galeriji fotografije živali v zavetišči v Lvovu, kamor so jih premestili iz obleganih mest. Gre za živali, ki so jih bili ljudje na begu prisiljeni pustiti za sabo.

Več držav zrahljalo vstopne pogoje za ljubljenčke

Ko se je v Ukrajini vojna začela, so v številnih državah veljala stroga pravila za prečkanje meje z živaljo. Hišni ljubljenčki namreč potrebujejo potni list, potrdilo o cepljenju, morajo biti čipirani ali imeti opravljen titra test za steklino, nekatere izmed možnih regulacij navaja PETA (Ljudje za etično ravnanje z živalmi).

Številne države so pozneje zaradi vojne te omejitve začasno odpravile. Med njimi so skoraj vse države Evropske unije (z izjemo Švedske, Španije in Portugalske), pa tudi Norveška, Švica, Mehika in Indija, kažejo zadnji podatki PETE.

Ukrajinska begunka Jana s svojo psičko Lado v hotelu, ki so ga v romunskem mestu Suceava preuredili v množično zatočišče za begunce. Foto: EPA
Ukrajinska begunka Jana s svojo psičko Lado v hotelu, ki so ga v romunskem mestu Suceava preuredili v množično zatočišče za begunce. Foto: EPA

Tudi Slovenija dovolila izjeme

Tudi Slovenija je zaradi izrednih okoliščin dovolila izjeme od izpolnjevanja zdravstvenih zahtev za netrgovske premike hišnih živali, pri čemer mora žival do izpolnjevanja zdravstvenih pogojev ob vstopu ostati v izolaciji, piše na spletni strani vlade Republike Slovenije.

Namestitve ljubljenčkov ukrajinskih beguncev med drugim omogoča zavetišče v Ljubljani. Natančno število hišnih ljubljenčkov, ki so jih ukrajinski begunci pripeljali v Slovenijo, sicer ni znano.

"Gre bolj za posamezne primere. Določene veterine so imele po enega ali po dva primera, da so ljudje z živalmi prišli k veterinarju urejat papirje. V prihodnjih tednih pričakujemo tega bistveno več," pravi Nuša Schumet.

Deklica s psičkom v begunskem centru v poljskem mestu Krakov. Foto: EPA
Deklica s psičkom v begunskem centru v poljskem mestu Krakov. Foto: EPA

"Begunci iščejo nekoga, ki lahko začasno poskrbi za žival."

Zavod Slovenski veterinarji sterilizirajo potepuhe (angl. Slovene Vets for Stray Pets) sodeluje tudi pri koordinaciji gostiteljev v Sloveniji, ki lahko ukrajinskim beguncem z živalmi ponudijo namestitev. Ali pa vsaj začasno poskrbeti samo za živali.

"Naša zavetišča so nadstandardna, lepo skrbijo za živali, a niso prostor, kamor bi nekdo z veseljem namestil svojo žival. Zato begunci iščejo nekoga, ki bi bil pripravljen začasno poskrbeti za žival, dokler se oni začasno ne ustalijo, dokler ne vedo, kaj bo. Prihajajo k prijateljem in sorodnikom, včasih dobijo samo eno sobo, in teh živali nimajo nikamor namestiti. Večkrat nas kličejo, kam bi lahko namestili te živali. Kdor koli se trudi pripeljati svojo žival med vojno, je nato ne želi pustiti v zavetišču," pojasnjuje sogovornica.

Veliko interesa za pomoč

Poudarja, da je bilo veliko število ljudi pripravljenih pomagati. "Ogromno se jih je javilo, ogromen je bil odziv na zbiranje finančnih in drugih donacij, tukaj smo se Slovenci in drugi Evropejci dobro odzvali," pravi.

Težave za vzreditelje: Število živali omejeno na pet

Kljub temu ne poteka vse brez težav. "Trenutno so največji problem lastniki živali, ki imajo več ljubljencev in jih ne morejo spraviti čez mejo," pravi Schumet.

Prtljaga. Prizor z ukrajinsko-romunske meje. Foto: EPA
Prtljaga. Prizor z ukrajinsko-romunske meje. Foto: EPA

V zavodu SVSP seveda pozdravljajo sprostitev vstopnih pogojev za živali v Slovenijo, vendar opozarjajo, da je število živali iste vrste, ki jih lahko Ukrajinci vzamejo čez mejo, omejeno na pet. Kar je velika težava za vzreditelje.

"Smo zelo veseli, da so se pogoji za uvoz teh živali omejili, a še zmeraj je zakonodaja zelo stroga. Prav Ukrajina je znana po močnih vzrediteljih tako s področja kinologije kot felinologije. Tak vzreditelj nima samo pet živali. Predvideva pa se, da lahko čez mejo potuje samo oseba, ki ima do pet živali iste živalske vrste. Če jih ima več, to ni več nekomercialen premik, ampak se smatra za komercialnega. Pogoji so popolnoma drugačni in v obdobju vojne je nemogoče, da so izpolnjeni. Vzreditelji imajo zelo velike težave," opozarja.

Kmetija na širšem območju Černobila. Fotografija je nastala leta 2016. Foto: EPA
Kmetija na širšem območju Černobila. Fotografija je nastala leta 2016. Foto: EPA

Živina ne bo evakuirana iz Ukrajine

Še bolj kruta je usoda živine in večjih živali, ki med vojno ostanejo, kjer pač so. "Rejniki običajno ne potujejo. Običajno nimajo ene ovce, ampak imajo celo čredo ovc. Vzeti konje in jih odpeljati čez mejo, je problem, zato večina teh živali ne bo evakuiranih iz Ukrajine," pravi veterinarka.

Poleg bolj zahtevnih vstopnih pogojev za velike živali je težava tudi logistika. Transport velikih živali je zahtevnejši, poleg tega v Ukrajini trenutno hudo primanjkuje goriva.

Rešili nekaj tigrov in levov

Levi iz kijevskega živalskega vrta so nov dom našli v Belgiji. Foto: Reuters
Levi iz kijevskega živalskega vrta so nov dom našli v Belgiji. Foto: Reuters

Nekaj večjih živali so iz Ukrajine vendarle uspeli evakuirati. Gre predvsem za večje mačke, denimo leve in tigre, pa tudi medvede iz živalskih vrtov, ki jih je med drugim sprejel živalski vrt v Poznanu na Poljskem. Evakuirali so tudi več tekmovalnih konj, saj so ti vajeni dolgi potovanj, predvsem pa, ker so vredni več denarja.

Veterinarji pošiljajo konvoj v Ukrajino

Zavod SVSP bo prihodnji teden v sodelovanju z ukrajinsko veterinarko, ki živi v Sloveniji, v Ukrajino poslali konvoj pomoči za živali.

Na tovornjake bodo naložili zbrano hrano, zdravila, sanitetni material, transportne bokse in veterinarske pripomočke. "Stvari peljemo najprej do Zaporožja, potem pa še na bolj oblegana področja," je za MMC še pojasnila Nuša Schumet.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o dogajanju v Ukrajini smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju v Ukrajini lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.