Mučenje živali je kaznivo dejanje. Zakon o zaščiti živali ga v 4. členu opredeljuje kot "vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče se trpljenje ali škodi njenemu zdravju". Omenjeni člen kot mučenje živali prav tako šteje nepotrebno ali neprimerno usmrtitev živali. Kazenski zakonik za kruto ravnanje z živalmi predvideva denarne, za hujše oblike mučenja živali tudi zaporno kazen.
Vsak državljan je po zakonu mučenje živali dolžan prijaviti pristojnim organom, zato ne odlašajte, če opazite neprimerno oziroma nepravilno ravnanje z živalmi, neprimerne bivalne razmere, trpljenje ali kakršno koli drugo obliko mučenja. Če je mogoče, najprej na dejanje opozorite lastnika oziroma skrbnika živali, v nasprotnem primeru - ali pa, če se stanje po opozorilu ne izboljša - se obrnite na pristojni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v vaši regiji. Ta je po 42. členu Zakona o zaščiti živali pristojna za ukrepanje, delno je pristojna tudi policija.
Ob prijavi boste morali navesti točno lokacijo, način mučenja živali - če je mogoče, naj bo podkrepljen z dokazi in/ali izjavami prič - in podatke lastnika živali. Inšpekcija, ki je dolžna preveriti vsako sprejeto prijavo, podatkov, ki jih je posredoval prijavitelj, po zakonu o inšpekcijskem nadzoru ne sme posredovati tretjim osebam oziroma prijavljeni osebi, saj je inšpektor dolžan "varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor". Ob prijavi morate, če želite dobiti povratno informacijo o razpletu prijave, to posebej poudariti. Prijavo lahko podate tudi anonimno. Glede na ugotovljeno stanje se veterinar nato odloči za ustrezen ukrep zoper mučitelja živali.
Če se mučenje živali dogaja na javnem mestu, je najbolje brez odlašanja poklicati policijo, ki bo prišla na prizorišče. 15. člen Zakona o zaščiti živali namreč predvideva ukrepanje policije, kadar gre za zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali; metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolno zlorabo živali. Prav tako izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom in drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona; streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave, razen če gre za uplen v skladu s predpisi o lovstvu ali za omamo ali anestezijo nevarnih in drugih živali, povezanih z varstvom in zaščito ljudi in živali.
Policija je dolžna ukrepati, tudi kadar gre za obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, nastavljanje pasti razen tistih, ki živali usmrtijo v trenutku in so namenjene za usmrtitev gospodarsko škodljivih glodavcev, zank in limanic razen uporabe lovilnih naprav, ki živali ne poškodujejo; organiziranje bojev živali, uporaba živali za boje, spodbujanje ter šolanje živali za boj z drugo živaljo, vzrejo, vzgojo in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju; lov divjadi z namenom gojenja v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu.
Društva za zaščito živali pri izvajanju zakonodaje s področja za zaščito živali nimajo kakšnih posebnih pooblastil, zato vsako kršitev zakona prijavijo inšpekciji, tako kot vsak posameznik/posameznica. Za nujne primere je 24 ur na dan navzoč tudi dežurni veterinarski inšpektor, čigar kontaktne podatke je mogoče dobiti s klicem na Center za obveščanje na telefonsko številko 112.
Če se stanje po vaši prijavi ne spremeni, se ponovno obrnite na pristojne organe in poudarite, da ste mučenje oziroma neprimerno ravnanje z živalmi že prijavili. Priporočamo vam, da si shranite kopije vseh (elektronskih) dopisov in povratnih obvestil o razpletu prijave, če ste to zahtevali. Omenjene kopije lahko predložite k ponovni prijavi.
Prijava mučenja oziroma neprimernega ravnanja je vsekakor najmanj, kar lahko storite za žival, ki si drugače sicer ne more pomagati oziroma svojih tegob ne more povedati na glas.
