V državah, ki se spoprijemajo z izredno velikim vodnim stresom, kjer razpoložljive zaloge vode močno usihajo, živi že četrtina svetovnega prebivalstva. Do leta 2025 bi lahko pomanjkanje vode občutilo kar 3,5 milijarde ljudi, opozarja World resources institute.

Organizacija predvideva, da naj bi se svetovno povpraševanje po vodi do leta 2030 povečalo za 50 odstotkov.

Zagotavljanje, da bo v prihodnosti oskrba z vodo varna, je bistvenega pomena. Tako imenovani vodni stres lahko povzroča konflikte, povezane z dostopom do vode, pa tudi politično nestabilnost.

Voda kot pogoj za pridelavo hrane

Da bi ustrezno nahranili svetovno prebivalstvo, bi morali do leta 2050 pridelati približno enkrat več hrane kot zdaj, tj. 56 odstotkov več kalorij. A pospešena pridelava se bo morala spoprijeti z naraščajočimi podnebnimi tveganji, ki vplivajo na vodne vire.

70 odstotkov vode, ki jo ljudje trenutno vsako leto počrpamo po svetu, se porabi za namene kmetijstva, med drugim za pridelavo hrane z namakanjem poljščin in prehrano živine.

Zaradi naraščanja padavin, ki povzroča hitrejše izhlapevanje vode, se potrebe po njej na področju pridelovanja hrane še povečujejo.

"V nekaterih delih Evrope je onesnaženost zaradi pesticidov in gnojil, ki se uporabljajo v kmetijstvu, še vedno glavni razlog za slabo kakovost vode. Pri tem je treba poudariti, da je v prehranskih izdelkih tudi t. i. virtualna voda, to je vsa tista nevidna voda, ki se porabi za pridelavo, predelavo ali izdelavo hrane," je za MMC povedal Andrej Vuga z Agencije Republike Slovenije za okolje. Poudaril je, da kar tretjino vode v Evropi porabimo za namene kmetijstva.

Pridelovalci zelenjave se orientirajo glede na običajne letne padavine, ki pa so zaradi vpliva podnebnih sprememb vse manj predvidljive

Vplivi podnebnih sprememb tako škodijo predvsem revnim skupnostim, ki so pri kmetovanju odvisne od dežja, saj nimajo namakalnih sistemov. Te sisteme uporablja četrtina kmetijskih površin na svetu, kjer pa zraste kar 40 odstotkov vseh svetovnih pridelkov.

"Za namen namakanja je treba dostop do vode načrtovati in razpoložljivo vodo dobro upravljati. Izboljšanje upravljanje voda v kmetijstvu je ključno za zagotavljanje trajnosti in produktivnosti te dejavnosti," poudari Vuga.

Na območjih, ki so že tako ranljiva, se sezona rasti pridelkov krajša. V večini podsaharske Afrike, regije z največjim deležem prebivalstva, ki mu grozi lakota, bo rastna sezona v letu 2090 v primerjavi z letom 2000 predvidoma krajša za 20 odstotkov.

Gospodinjstva

Povpraševanje po vodi se povečuje tudi v gospodinjstvih. Po podatkih platforme Aqueduct so se potrebe gospodinjstev po vodi med letoma 1960 in 2014 povečale za 600 odstotkov, kar je bistveno več kot v katerem koli drugem sektorju.

Kot so sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije, je poraba vode v Sloveniji lani znašala 37,6 milijona kubičnih metrov.

"Slovenska gospodinjstva so v letu 2019 porabila 79,6 milijona kubičnih mestrov vode iz javnega vodovoda," je za MMC pojasnila Saša Čuček z Oddelka za statistiko okolja in energetike Sektorja za okoljske statistike.

V primerjavi s prejšnjim letom je ta količina skoraj enaka, vendar se je v zadnjih petih letih poraba vode v gospodinjstvih povečala za 1,4 odstotka, je še dodala sogovornica.
Za namakanje vseh zemljišč – ne le kmetijskih, ampak tudi športnih igrišč in smučišč, smo v Sloveniji lani porabili 3,2 milijona kubičnih metrov vode iz različnih vodnih virov.

"Od tega smo iz javnega vodovoda za namakanje uporabili le 0,01 milijona kubičnih metrov vode," je razložila Saša Čuček.

Rezerve modrega zlata

"Zadnja tridesetletna obdobna ocena količinskega stanja podzemnih voda v Sloveniji razkriva, da imamo v plitvih vodonosnikih podzemnih vodnih teles letno na razpolago okoli štiri milijarde kubičnih metrov vode, kar predstavlja okoli 2.000 kubičnih metrov na prebivalca letno," pravi Andrej Vuga z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO).

Pojasni, da je največ razpoložljive podzemne vode v Sloveniji, tj. 85 odstotkov, namenjene oskrbi prebivalstva s pitno vodo.

"Za tehnološke namene v industriji se je porabi 14 odstotkov, medtem ko voda za namakanje v kmetijstvu in za druge namene predstavljata zanemarljiv delež celotne letne razpoložljive količine," še doda.

Dejavnosti ljudi, tj. raba vode, izpusti odpadnih voda, fizične spremembe, posegi v vodotoke, v obale jezer in morja, med drugim vplivajo na spremembe v združbah alg, rastlin ter živali v vodi, pa tudi spremembe v naravnih procesih kroženja snovi in pretoka energije. Ljudje imamo močan vpliv na vode, pojasni sogovornik.

Spori zaradi vode

Na seznamu ogroženih držav so med drugim Afganistan, Burkina Faso, Etiopija, Haiti, Kenija, Niger, Nigerija, Pakistan, Papua Nova Gvineja, Sudan, Tanzanija in Jemen.

Voda je strateška dobrina in spori zaradi nje so vse pogostejši in intenzivnejši.

"Za to je mnogo vzrokov: od povečevanja števila prebivalstva do sprememb življenjskega sloga, zlasti prehrane, in nenehne gospodarske rasti, ki je tudi ‘žejna’. Če k temu dodamo še vse očitnejše podnebne spremembe, nas tudi v prihodnosti čakajo spori, saj si več kot 250 največjih porečij delita vsaj dve državi in nevarnost vodnih vojn utegne naraščati hkrati z večanjem števila prebivalcev," je za MMC povedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

V Južni Ameriki, Aziji, Afriki in tudi v Evropi se pojavljajo spori glede rabe vodnih virov, nekateri izmed njih so prerasli v krizna žarišča. Pomanjkanje vode je razlog za vojskovanje v Darfurju, Čadu in Somaliji, delno pa tudi v Iraku, Pakistanu in Afganistanu, razlaga sogovornica. Tudi bogatejše države, kot so Južna Koreja, Izrael, Indija in Kitajska, imajo težave z vodo, še pojasnjuje.

"Vojaški strokovnjaki menijo, da se ‘tekmovalnost in pomanjkanje vodnih virov’ lahko kosa s terorizmom, kibernetsko vojno in jedrskim oboroževanjem. Pomanjkanje vode je namreč tudi voda na mlin skrajnim skupinam, ki lahko prav zaradi vodne stiske v raznih skupnostih dobijo ogromno potencialnih privržencev. Vlade, ki ne morejo zagotoviti varne oskrbe s pitno vodo, lahko namreč hitro izgubijo legitimnost," poudari raziskovalka.

Milijoni prebežnikov

Na svetu je že zdaj na milijone ljudi, ki so zaradi pomanjkanja vode postali prebežniki, do sredine stoletja pa naj bi njihovo število doseglo od 100 do 200 milijonov.

"Sirsko begunsko vprašanje je nedvomno povezan s pojavom dolgotrajnih suš v tej državi. Temu se lahko izognemo le z blaženjem podnebnih sprememb (popolno razogljičenje) in pa s hkratno pomočjo deželam, ki jih pomanjkanje vode najbolj prizadene že danes," pojasnjuje Lučka Kajfež Bogataj.

Na težave z vodo bi se morali odzvati skupaj, kot svetovna skupnost, saj vodni stres ne loči med bogatimi in revnimi državami. Zato je treba iskati rešitve na vseh ravneh, in sicer tako za posamezne skupnosti kot tudi na svetovni ravni. Državne meje v primeru pomanjkanja vode ne bi smele biti ovira za sodelovanje med vladami, podjetji in civilno družbo.

"Gre za finančno pomoč, pomoč v znanju – na primer, kako kmetovati ob pomanjkanju vode- in tehnologiji. Podnebnih in vodnih kriz se ne da rešiti z mobilizacijo vojske ali z verskim ekstremizmom. Pri porabljanju denarja za obvladovanje kriz z vojsko se porabi bistveno več denarja, kot bi ga namenili za boljšo oskrbo z vodo," sogovornica predstavi nekaj predlogov, kako bi lahko izboljšali stanje.

"Pesimistično bi lahko dejali, da bomo vodo začeli ceniti šele, ko jo bo začelo marsikje zmanjkovati, ko bo cena pitne vode previsoka ali pa ko bo že toliko onesnažena, da bo ogrozila naše zdravje in gospodarski razvoj," je povedala klimatologinja in dodala: "Svoj odnos do vode mora spremeniti vsak, tudi z zavestjo, da vodno kraljestvo planeta ni le naše, ampak imajo povsem enako pravico do vode vsa bitja."

Opozorila je na to, da bi moral pri odločitvah o upravljanju z vodo sodelovati vsak občan. "Voda je preprosto preveč pomembna, da bi o njej odločala le peščica ljudi," je sklenila.