Tretji dan podnebne konference v Glasgowu spremljajo protesti okoljskih aktivistov. Foto: Reuters
Tretji dan podnebne konference v Glasgowu spremljajo protesti okoljskih aktivistov. Foto: Reuters

Britanski organizatorji konference so vsak dan namenili eni od osrednjih tem, v sredo so na vrsti finance. Podnebne finance so eden od ključnih delov na poti uresničevanja pariškega podnebnega sporazuma.

Poleg omejitve segrevanje ozračja na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja sporazum predvideva tudi 100 milijard dolarjev letne podnebne pomoči državam v razvoju. Ta cilj bi moral biti zagotovljen že lani, a bogate države še niso izpolnile obljube.

Po oceni Združenih narodov (ZN) in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je leta 2019 znesek dosegel nekaj več kot 79 milijard dolarjev, kar je pomenilo le majhno rast glede na leto prej. Večina denarja v tem mehanizmu tudi prihaja v obliki posojil in ne subvencij.

Kdo bo zagotovil finance za zeleni prehod?

Bogate države naj bi končno zagotovile sto milijard letno

Britanski finančni minister Rishi Sunak je danes ponovil zavezo z vrha G20, da bodo letos bogati zagotovili potrebna sredstva. "Vemo, da vas je prizadela dvojna tragedija covida-19 in podnebnih sprememb," je sporočil revnejšim državam. "Zato bomo izpolnili cilj zagotovitve 100 milijard dolarjev podnebnih financ državam v razvoju," je dodal.

Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je zatrdila, da ZDA prevzemajo svoj del odgovornosti. Do leta 2024 bodo mednarodno podnebno pomoč dvignile na več kot enajst milijard dolarjev letno in podprle tržne mehanizme za spodbujanje podnebnih investicij, ki naj bi spodbudili aktivacijo zasebnega kapitala.

Sorodna novica Na podnebni konferenci zaveza k zmanjšanju izpustov metana za 30 odstotkov

"Zid kapitala" – 130.000 milijard dolarjev za zeleni prehod in bančništvo

Del zasebnega kapitala je združil moči v t. i. glasgowskem finančnem zavezništvu za neto ničlo (GFANZ). Sestavlja ga več kot 450 bank in upravljavcev sredstev, ki bedijo nad 130.000 milijardami dolarjev premoženja, s čimer naj bi ustvarili "zid kapitala", ki naj bi pomagal pri zelenem prehodu in spremembah svetovnega bančnega sistema.

"Iz tega kapitala smo oblikovali sveženj za prehod v državah v razvoju, in to ne v neki daljni prihodnosti, ampak v tem desetletju," je dejal nekdanji guverner britanske centralne banke in predsedujoči zavezništvu Mark Carney. "Denar je tu, a ta denar potrebuje projekte, ki bodo v skladu z neto ničlo," je njegove besede povzel britanski BBC.

Okoljski aktivisti sicer opozarjajo, da trenutno zasebnim investitorjem nihče ne preprečuje, da podpirajo tudi fosilna goriva. "Več kot 130.000 milijard dolarjev in niti enega pravila, ki bi preprečilo, da gre en sam dolar v širitev sektorja fosilnih goriv," je dejala izvršna direktorica iniciative Reclaim Finance Lucie Pinson.

Surangel Whipps mlajši in Boris Johnson. Foto: Reuters
Surangel Whipps mlajši in Boris Johnson. Foto: Reuters

Revne države zahtevajo pomoč: "Počasna in boleča smrt ni dostojanstvena."

Revne države imajo zgodovinsko najmanjšo odgovornost za nastale podnebne spremembe, hkrati pa so številne njihovim posledicam, kot so suše, neurja, poplave in dvigovanje morske gladine, najbolj izpostavljene. Ob podnebni pomoči bogatejših držav zato zahtevajo dodatno finančno podporo v obliki mehanizma za poplačilo izgub in škode.

"Počasna in boleča smrt ni dostojanstvena. Raje bombardirajte naše otoke," je v torek voditelje na vrhu po poročanju Guardiana nagovoril predsednik Palava Surangel Whipps mlajši.

Pogajalci se trudijo s knjigo pravil

V Glasgowu se je sicer včeraj končal dvodnevni vrh svetovnih voditeljev. Zdaj so v ospredje stopili pogajalci držav, ki bodo skušali dokončati knjigo pravil za izvajanje pariškega sporazuma. Vključevala naj bi tudi pravila o tem, kako meriti dosežke boja proti podnebnim spremembam.

Glasgow: Po srečanju voditeljev zdaj na vrsti pogajanja

V torek so voditelji držav poslali močno sporočilo s podpisom ambicioznega dogovora, da bodo do konca desetletja za najmanj 30 odstotkov zmanjšali izpuste metana. Zavezi so se pridružile ZDA, Brazilija in EU, ne pa tudi Kitajska, Rusija in Indija, ki so med petimi največjimi onesnaževalkami. Tretjinsko zmanjšanje izpustov metana bi lahko po oceni strokovnjakov hitro vplivalo na segrevanje ozračja.

Biden zaradi neudeležbe kritiziral Šija in Putina

Dvodnevni vrh se je sicer končal z grenkim priokusom, potem ko so se ZDA zapletle v besedni spor s Kitajsko in Rusijo.

Ameriški predsednik Joe Biden je kritiziral predsednika Kitajske in Rusije, Ši Džinpinga in Vladimirja Putina, ker se nista udeležila podnebne konference v Glasgowu. Obe državi sta sicer na pogovore poslali svoji delegaciji.

Kitajska je največji svetovni proizvajalec ogljikovega dioksida, sledijo ji ZDA. Rusija je peta na svetu, po EU-ju in Indiji, poroča BBC.

Biden je odločitvi Putina in Šija kritiziral v odgovoru na vprašanje, kakšno vlogo so imele do zdaj druge države v pogajanjih.

Ameriški predsednik Joe Biden. Foto: EPA
Ameriški predsednik Joe Biden. Foto: EPA

Odsotnost kitajskega in ruskega predsednika s konference je Biden označil za "veliko napako", še posebej v primeru Kitajske, ki si po Bidnovih besedah, "razumljivo", želi prevzeti "novo vlogo kot svetovni voditelj".

Podobno je dejal glede Putina, ki da "ostaja nem" glede tega, da ruska divjina gori. "Njegova tundra gori – dobesedno, tundra gori. Ima resne, resne podnebne težave in je tiho glede tega, kaj je pripravljen storiti," je bil kritičen ameriški predsednik.

Moskva: Tundra gori, a gori tudi Kalifornija

Tiskovni predstavnik ruskega Kremlja Dmitrij Peskov je sporočil, da se Rusija ne strinja z Bidnovo oceno stanja. "Zagotovo ne zmanjšujemo pomena dogodka v Glasgowu, a rusko delovanje je konsistentno, premišljeno in resno," je zatrdil. "Tundra resnično gori. A ne pozabimo, da gozdovi gorijo tudi v Kaliforniji, v Turčiji in drugih državah," je dodal.

Moskva sicer ni pojasnila Putinove odsotnosti s konference v Glasgowu, je pa zagotovila, da je za Rusijo boj proti podnebnim spremembam pomembna prednostna naloga.

Tako Rusija kot Kitajska sta pred konferenco obljubili, da si bosta prizadevali doseči ogljično nevtralnost do leta 2060. Ši je dejal, da nameravajo doseči vrhunec izpustov pred letom 2030.

Kitajska se je odzvala z izjavo, da dejanja govorijo glasneje kot besede. "Kitajska dejanja kot odgovor na podnebno krizo so resnična," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Vang Venbin. Spomnil je tudi, da so ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom zapustile pariški sporazum in s tem ogrozile globalni boj proti podnebnim spremembam.

Zavezi za omejitev izpustov metana in krčenja gozdov

Konference na Škotskem, ki se je začela 31. oktobra in bo trajala dva tedna, se je udeležilo več kot 120 voditeljev. Države so oznanile že nekaj pomembnih dogovorov, vključno z zavezo k zmanjšanju izpustov metana za 30 odstotkov in prenehanju krčenja gozdov do leta 2030.

Pobudi glede metana se Rusija in Kitajska nista pridružili, sta pa podprli zavezo o prenehanju krčenja gozdov. Putin je virtualno nagovoril zbrane na torkovem srečanju o upravljanju gozdov. Dejal je, da Rusija sprejema "najmočnejše in energične ukrepe za ohranjanje" gozdov.

Indija bo postala podnebno nevtralna do leta 2070