Neven Spahija in eden najboljših košarkarjev Atlante vseh časov, legendarni Dominique Wilkins. Foto: Igor Đurović
Neven Spahija in eden najboljših košarkarjev Atlante vseh časov, legendarni Dominique Wilkins. Foto: Igor Đurović
Neven Spahija, Ettore Messina
Spahija z Ettorejem Messino, ki je pomočnik Gregga Popovicha pri Spursih, obenem pa tudi novi italijanski selektor. Foto: Igor Đurović

Dražen bi še bolj uspel, če bi prišel v Ligo NBA mlajši, če se ne bi njegova pot tragično končala ali če bi prišel v Ligo NBA v drugem času, nekoliko pozneje. V vseh treh primerih bi uspel in v vsakem primeru bi bil zvezda. Taki ljudje se rodijo enkrat in naredijo boljše vse okoli sebe, trenerja, soigralce in ekipo v celoti. Ko primerjam sedanje igralce z njihovim pristopom k treningu in fanatizmom, ki ga je imel Dražen, kar zadeva število delovnih ur ter volje do treninga, je to velika razlika …

O svojem velikem prijatelju Draženu Petroviću
Neven Spahija
V Evropi je Spahija nazadnje za kratko sedel na klop Cibone, predtem pa je bil trener Fenerbahčeja. Foto: Reuters
Neven Spahija
Štiri leta je bil hrvaški selektor. Pravi, da se je zdaj na hrvaški zvezi marsikaj spremenilo na bolje. Prišli so novi ljudje, a ga do danes ni poklical še nihče. Če bi prišla ponudba in bi jo sprejel, pa mu v Atlanti ne bi delali problemov in bi lahko bil obenem tudi selektor. Foto: Reuters
Neven Spahija
Pri Olimpiji je bil Spahija pomočnik, nato pa je let 2003 s Krko postal slovenski prvak. Foto: www.alesfevzer.com

"Slovenija je moja druga država. Moja starejša hčerka Bruna se je rodila v Ljubljani. S številnimi prijatelji sem v stalnem stiku in jo zelo pogrešam. Na Slovenijo sem navezan zaradi številnih dogodkov. Ne samo zato, ker se je tam začela moja trenerska kariera, ko me je poklical Zmago Sagadin.," je za MMC povedal Spahija, ki se je kot pomočnik kalil pri Olimpiji, nato pa s Krko leta 2003 postal državni prvak, in dodal: "Neverjetno je, kar zdaj ugotavljam, kako napredni smo bili takrat glede na druge in na čas, v katerem smo delovali. Sagadin po številu osvojenih lovorik ni bil najboljši trener, a kar se tiče števila proizvedenih igralcev in dela, pa je zagotovo med najboljšimi. Pravzaprav mi tu v Ligi NBA zdaj počnemo nekaj stvari, ki jih je Zmago delal že pred praktično 20 leti takrat, ko sem bil jaz njegov pomočnik. To je fascinantno, in lahko vam povem, da je bil prihod v Slovenijo odločilen za moj trenerski razvoj."

Olimpija nekoč najboljša evropska organizacija
O Zmagu Sagadinu, svojem mentorju na začetku kariere, govori Šibeničan samo z izbranimi besedami: "Zmago je delal samo na območju nekdanje Jugoslavije in kratek čas v Litvi. Imel je številne ponudbe, a se je odločil, da bo delal samo na domačem prostoru. Ko si na tak način omejite delovno področje, vam je pozneje v karieri lahko žal, a Zmago je lahko zadovoljen s tistim, kar je dosegel. Olimpija je bila z njim in Lorbkom top evropska organizacija. Upam si trditi, da med vsemi, s katerimi sem delal in so bili zelo vplivni ter ugledni, takih dveh nisem nikoli srečal. To sta najpomembnejša človeka v moji karieri, ki se je obrnila zaradi njiju." Obenem obžaluje, da Sagadin ne deluje več v košarki, in pravi, da so v ZDA take osebe vedno zraven, ne glede na leta.

Lani avgusta se je preselil v Ligo NBA, kamor je prišel na povabilo Mika Budenholzerja in okrepil strokovni štab Atlante: "Z Budenholzerjem se poznava že vrsto let in povabil me je. Sprejeli so me kot izkušenega in starejšega trenerja, na kar se moram še navaditi, saj sem bil doslej med mlajšimi. Naš strokovni štab je med najmlajšimi v ligi. Liga NBA mi je vedno predstavljala izziv in željo, a sem se ne da priti, ko ti hočeš in želiš, ampak ko te pokličejo. S svojim statusom sem zelo zadovoljen. Lani je bilo težje. Zdaj natančno vem, kaj me čaka, sem bolj izkušen in glede dogajanja v ligi vem veliko več. Lažje se znajdem, saj mi je lani stalno zmanjkovalo časa za vse. Letos ga imam pa še preveč ..."

Budenholzer lani najboljši trener sezone
V gnezdu jastrebov se je odlično znašel in že podpisal novo triletno pogodbo: "Imamo razdeljene vloge, mene kot starejšega trenerja so razporedili za skavtiranje nasprotnika in ne delam toliko z igralci kot nekateri drugi. Upoštevajo me za sprejemanje nekaterih pomembnih odločitev, idej in uporabo marsičesa, kar sem izkusil v življenju in pridobil z izkušnjami."

Lanska sezona je bila izjemno uspešna. Po rednem delu je imela Atlanta slabši izkupiček le od Golden Stata in je bila najboljša na Vzhodu, nato pa je v konferenčnem finalu klonila pred Clevelandom. Za izvrstni redni del je bil Budenholzer nagrajen z nazivom trener leta: "Lanska sezona je bila najuspešnejša v zgodovini franšize. Kar pa zadeva letošnje igre, je tudi zaradi lanske veliko pritiska na igralcih, ki jih skušamo sprostiti. Mislim, da lahko igramo veliko bolje. Če se ne uvrstimo v končnico, bi bil za nas velik neuspeh. To bi bila katastrofa, saj sem prepričan, da smo dobra ekipa, ki je zrela za končnico."

Kdaj bo evropski trener prevzel ekipo v Ligi NBA?
Z Budenholzerjem se Spahija pozna, ko je hodil v San Antonio na usposabljanje. Mike je bil deloval pri Spursih skoraj 20 let in bil pomočnik Gregga Popovicha. Tako tudi Atlanta, ki jo vodi tretjo sezono, igra na podoben način kot Ostroge: "Praktično je stvar enaka. Razlike so samo v podrobnostih. To je isti sistem, saj je bil Budenholzer 18 let pomočnik Popovicha." Trenutno Hakwsom sicer niti približno ne gre tako dobro kot lani, a hrvaški trener pravi, da je še zgodaj in verjame, da bodo kmalu ujeli pravo formo. S 15 zmagami in 12 porazi je Atlanta na Vzhodu šele deveta.

Spahija je torej pomočnik pri Atlanti, Ettore Messina, eden najbolj priznanih evropskih trenerjev, podobno vlogo opravlja pri San Antoniu, v preteklosti so z Ligo NBA povezovali tudi najuspešnejšega evroligaškega stratega Željka Obradovića, dejansko evropskemu strokovnjaku še ni uspel preboj na mesto glavnega trenerja. David Blatt, ki vodi Cleveland, je prišel iz Evrope, a je rojen v ZDA: "Težko je predvideti, kdaj bo Evropejec prvi trener. Upam, da se bo to zgodilo čim prej. Mislim pa, da bo, ko bo za to prišel čas, tak trener moral prihajati iz Lige NBA in ne neposredno iz Evrope. To pa zato, ker je to praktično drug šport, vse je drugačno, veljajo drugačna pravila, obstaja drugačno ozadje … Prepričan sem, da bo ta trener moral najprej preživeti določeno obdobje tukaj in šele potem prevzeti vodenje."

Spahija upa, da Dragiću uspe nekoč osvojiti prstan
Ko podrobno spremlja vse dogajanje v Ligi NBA, se je dotaknil tudi treh slovenskih košarkarjev, ki si kruh služijo v tem elitnem tekmovanju in jih zelo dobro pozna: Bena Udriha poznam že zelo dolgo in sva tudi skupaj delovala. Za San Antonio je naredil vse, zaradi česar so ga tja pripeljali. Bil je dvakratni prvak NBA, Goran Dragić pa ima nalogo, da to šele postane. Iskreno upam, da mu bo uspelo, saj ga imam kot igralca zelo rad. V Miamiju ima odprta vrata, resnici na ljubo, pa se je z Wadom srečal, ko ta ni več, kar je bil. Ne morem trditi, da se poslavlja, a to ni več tisti Wade, ki je osvajal prvenstva. S Sašo Vujačićem sva si zelo blizu in sem vesel, da se je vrnil v NBA. Mislim, da mu ta košarka ustreza bolj kot evropska in bi moral biti tu ves čas."

Zdaj drugo leto službuje v Ligi NBA, prej pa je dolga leta deloval v evropski košarki, vodil velike klube, kot so Fenerbahče, Tau Ceramcia, Maccabi in Valencia, bil pa je tudi hrvaški selektor. Po evropskem prvenstvu 2005, ko je Hrvaška po številnih sumljivih sodniških odločitvah v četrtfinalu klonila pred Španijo, je napovedal, da ne bo več vodil ekipe na Fibinih tekmovanjih: "S tisto izjavo sem hotel usmeriti pozornost na tedanji Fibin sistem, ki je bil zame tragikomičen. Ne morem verjeti, da se organizira neko prvenstvo in se potem ekipe ne razvrščajo po uvrstitvah, ampak daje nekakšna vabila. To ni bilo nič drugega kot sredstvo za velike nacionalne zveze, ki so imele denar za plačevanje teh vabil. Ali so to storili zaradi denarja ali zaradi česa drugega, ne vem. Vem pa, da si je Hrvaška tedaj zaslužila uvrstitev na svetovno prvenstvo na Japonsko. Vsako prvenstvo, na katerem se delijo taka vabila, zame ni nič drugega kot farsa."

Vsi najboljši evropski igralci so v Ligi NBA
Po besedah Spahije je evropska košarka zdaj v krizi: "Problem Evrope je ravno to, da vsi najboljši evropski igralci igrajo v NBA. Vi lahko na prste ene roke preštejete igralce, ki so v Evropi in bi lahko zdaj igrali v NBA. Mogoče so med temi nekateri celo Američani. Ne bi zdaj o imenih, a če 55 do 60 igralcev iz Evrope igra tukaj, je popolnoma jasno, da je s tem Evropa oškodovana. Finančna kriza je evropske klube dotolkla. In kar je najhuje od vsega, je to, da največji talenti odhajajo zelo zgodaj. Na primer Mario Hezonja bi bil zagotovo eden najboljših evropskih igralcev, a se je prišel učit in napredovati sem. Način, na katerega se igra v Evropi, je drugačen in se igralci z njim zelo težko pripravijo na tisto, kar jih čaka tukaj."

"Včasih so Kukoč, Dražen, Rađa, Sabonis in drugi ostajali v Evropi do 28. leta, danes pa prihajajo veliko mlajši. Tako se talenti, kot sta Hezonja in Šarić, zelo težko razvijejo v evropskem okolju. NBA ni več ameriška liga, ampak je mednarodni produkt. Ameriški trenerji nekoč niso vedeli o evropski košarki, do katere so bili nezaupljivi. Nikoli pa ni bilo vprašljivo, da se nekega dne ne bo zgodilo to, kar se je. Sabonis je prišel sem z obema operiranima kolenoma in tukaj praktično naredil veliko kariero. Če bi bil tukaj z 21. ali 22. leti, bi bil v razredu Kareema Abdula Jabnarja ali Wilta Chamberlaina. O tem niti najmanj ne dvomim," je dodal Spahija, ki je odraščal skupaj z Draženom Petrovićem in bil eden njegovih najboljših prijateljev.

Iz Atlante

Dražen bi še bolj uspel, če bi prišel v Ligo NBA mlajši, če se ne bi njegova pot tragično končala ali če bi prišel v Ligo NBA v drugem času, nekoliko pozneje. V vseh treh primerih bi uspel in v vsakem primeru bi bil zvezda. Taki ljudje se rodijo enkrat in naredijo boljše vse okoli sebe, trenerja, soigralce in ekipo v celoti. Ko primerjam sedanje igralce z njihovim pristopom k treningu in fanatizmom, ki ga je imel Dražen, kar zadeva število delovnih ur ter volje do treninga, je to velika razlika …

O svojem velikem prijatelju Draženu Petroviću