Podobe v Kijevu novembra 1999 so bile res pravljične - slovenska nogometna reprezentanca se je prvič prebila na največji oder, selektor Srečko Katanec pa je s 'srečnim božičem' pripravil enega najlepših športnih nagovorov. Foto: MMC RTV SLO
Podobe v Kijevu novembra 1999 so bile res pravljične - slovenska nogometna reprezentanca se je prvič prebila na največji oder, selektor Srečko Katanec pa je s 'srečnim božičem' pripravil enega najlepših športnih nagovorov. Foto: MMC RTV SLO
Iztok Čop in Luka Špik
23. september 2000 - dan, ko je Slovenija dočakala prvo zlato olimpijsko medaljo - in to kar dve! Iztok Čop je sicer s tremi odličji najuspešnejši olimpionik v samostojni Sloveniji. V absolutni konkurenci ima tri le še Miro Cerar, kar šest pa jih je osvojil Leon Štukelj. Foto: EPA
Rajmond Debevec
Strelstvo ni med najbolj izpostavljenimi športi, a zaradi Rajmonda Debevca ima v slovenskem športu zelo vidno mesto. Foto: EPA
Primož Peterka
Primož Peterka je pred 15 leti povsem obnorel slovensko javnost. Slovenija je z moravškim orlom dobila prvega pravega serijskega zmagovalca. Foto: EPA
Iztok Čop in Franci Pavšer
Franci Pavšer je znan kot natančen košarkarski analitik, a zelo podrobno spremlja tudi manj izpostavljene športe kot so kajak in kanu, športno plezanje in alpinizem. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Valter Birsa
Toni Gruden je izpostavil še tri najbolj 'mešane občutke' - Charleroi 2000 (Slovenija - Jugoslavija 3:3) in Johannesburg 2010 (Slovenija - ZDA 2:2) ter Beograd 2005 (poraz v četrtfinalu košarkarskega EP-ja proti Nemčiji). V besedah novinarja: 'Tako blizu in tako daleč od enega uspeha na največjem nogometnem ali košarkarskem odru.' Foto: EPA
Jolanda Čeplak
Jolanda Čeplak je imela zelo pisano kariero: evropski naslov, svetovni rekord, olimpijska medalja in doping. Foto: Marko Kovič
Alenka Dovžan
Alpski smučarji so v Lillehammerju 1994 osvojili tri bronaste medaje. Zidar si teh olimpijskih iger spominja predvsem po odlični organizaciji, ki je imela v primerjavi z ostalimi igrami 'daleč največ človeške topline.' Foto: MMC RTV SLO

Tako menijo nekateri športni novinarji, ki smo jih ob bližajoči se 20. obletnici osamosvojitve povprašali po treh dogodkih, ki se jih iz tega obdobja najbolj spominjajo, in o treh dogodkih, na katerega nimajo tako veselega spomina.

Ob 20. obletnici osamosvojitve ste vabljeni k branju športnih pregledov:
- 20 odmevnih zgodb, ki si zaslužijo film

Andrej Stare: Kozmus in reprezentančni uspehi
Športni komentator Andrej Stare je med največje trenutke slovenskega športa naštel "uvrstitev nogometne reprezentance na evropsko in svetovno prvenstvo, uvrstitev hokejske reprezentance v elitno divizijo ter zlati medalji Primoža Kozmusa na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih".

Vedno glasno in odločno proti dopingu
Stare je po izobrazbi zdravnik, večkrat predava tudi o dopingu in njegovih negativnih učinkih na zdravje športnika. V svojih komentarjih je že večkrat poudaril svojo odločno negativno stališče do uporabe te goljufije v športu. Zato ni nič nenavadnega, da je doping rdeča nit njegovih črnih spominov, kamor uvršča "37 dopinških primerov slovenskih športnikov." Stare v to kategorijo uvršča tudi medije, ki so pogosto "objokovali dopingirane športnike". Andrej Stare je več let opravljal vlogo zdravnika pri nekdanji Olimpiji, zato je med črne spomine uvrstil tudi "razpad NK Olimpije leta 2004".

Igor E. Bergant: Razočaranja hitro pozabim
Čeprav je Igor E. Bergant pred meseci presedlal iz športnega uredništva v informativnega, je še vedno hvaležen sogovornik, saj je večino kariere kot novinar in urednik športnega programa na TV Slovenija prisostvoval večini uspehov slovenskega športa. Kot najodmevnejše uspehe je tako izpostavil: "uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na SP 2010, na Euro 2000 ter zlati dan slovenskega športa, ko so dvojni dvojec Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec za Slovenijo osvojili sploh prvi zlati olimpijski medalji." Zadnjo tretjo je v Pekingu primetal Primož Kozmus. Voditelj Odmevov je ob tem še povedal, da nima "nikakršnih razlogov, da bi se spominjal razočaranj. Večino namreč hitro pozabi".

Saša Jerkovič: Debevec, Peterka in Kijev
Novinar na TV Slovenija Saša Jerkovič je med vrhunce izpostavil tiste, ob katerih je bil sam prisoten. Zlato olimpijsko medaljo Rajmonda Debevca je izbral: "... ker je bila to prva zlata kolajna, ob kateri sem bil prisoten, ker je bila nenadejana, ker je bil Rajmond pred finalom tako napet, ker sem jokal z njim, ko je igrala himna in ker sem mu jo tako zelo prvoščil." Voditelj številnih nogometnih omizij je bil v Kijevu, ko se je nogometna reprezentanca prek Ukrajine prebila na evropsko prvenstvo. Jerkovič ta dogodek izpostavlja: "... ker je bilo vse prvič, ker so bile razmere neverjetne (mraz in sneg), zaradi antologijskih besed Srečka Katanca (srečen božič); zaradi mojega nerodnega javljanja v živo, zaradi zamegljenih posnetkov snemalca Crnkoviča, zaradi sprejema na letališču in dan kasneje pred magistratom." Jerkovič pa izpostavlja še prvi veliki kristalni globus Primoža Peterka: "... ker je bilo vzdušje v Planici fantastično, ker sem naredil enega posrečenejših pogovorov s Peterko, ker je bil on sam tako poseben, nenavaden in ker se mu (vsaj tako se mi še danes zdi) niti sanjalo ni, kakšnih rasežnosti je ta dosežek bil."

Usodo klubov krojijo "lažni princi"
Jerkovič je seznam razočaranj začel z odmevnim sporom med Srečkom Katanec in Zlatkom Zahovićem: "... ker nisem verjel, da gresta dva lahko tako daleč, in to tako daleč od doma in ker sem moral mnogim ostalim tujim novinarjem z osramočenim obrazom razlagati, kaj za vraga pa se tam v našem hotelu dogaja." Med črnimi spomini je tudi doping Jolande Čeplak: "... ker sem upal, da to vendarle ni res in ker se je spomnim preproste, nasmejane, srečne, nedolžne ob najinem prvem neformalnem klepetu na OI-ju v Sydneju." Jerkoviča pa moti še drugi problemi slovenskega športa, to pa so: "Diletanti, lažni princi, prevaranti; ki še vedno v veliki meri krojijo usodo slovenskih klubov, ki v svojem udejstvovanju vidijo zgolj in samo lastne interese in ki se požvižgajo na željo, voljo in ljubezen do športa tistih, ki se z njim ukvarjajo oziroma ga spremljajo."

Franci Pavšer: Rajmond in Iztok izjemni osebnosti
Novinar na Valu 202 Franci Pavšer je najprej izpostavil prvo uvrstitev nogometašev na SP leta 2002: "Nogometaši so se prebili na prvenstvo, ki za mesec dni upočasni življenje na planetu. Takšnega evforičnega razpoloženja ne pomnim. Navdušenje je bilo nalezljivo, po mestu so bile ceste preplavljene z ljudmi, promet se je ustavil, sprejem na Brniku pa je bil tudi zelo čustven." Eden največjih košarkarskih poznavalcev v Sloveniji je poudaril še sijajni karieri Rajmonda Debevca in Iztoka Čopa, "ker sta dve desetletji zdržala v svetovnem vrhu, poleg tega pa imata tudi izjemni osebnosti".

Nastopači prišli, obljubili in hito izginili
Dobitnik viktorja za najbolj obetavno medijsko osebnost leta 2002 pa je podobno kot Jerkovič za razočaranje označil več "ljudi, ki so povezani s športom. Pojavilo se je mnogo nastopačev v športnih krogih, ki so veliko obljubljali, potem pa izginili, tako kot so prišli. Teh pa je ogromno."

Toni Gruden: Nogomet - najbolj tekmovalen šport
MMC-jev športni novinar Toni Gruden je kot najbolj svetel spomin izpostavil uvrstitev nogometašev na EP-ju 2000: "Zaradi statusa nogometa pri nas in preboja med najboljše v najbolj tekmovalnem, razširjenem ter priljubljenem športu v Evropi in na svetu. Ker to ni bila muha enodnevnica in se je to preneslo na SP 2002 in SP 2010. In seveda, ker so v kolektivnem spominu ostali kultni prizori, vredni kakšnega filma: Miletov gol, sneg v Kijevu in Katančevo voščilo."

Prve zlate medalje ne pozabiš nikoli
Velikemu poznavalcu hokeja v glavi še zdaj odmeva spomin globusov Primoža Peterke. "Izredna zgodba simpatičnega vrstnika in končno en serijski zmagovalec iz Slovenije, ki je šel do konca. Vzdušje v Planici na finalih in neposrednih dvobojih s Thomo in Funakijem, ki mi je vedno ostalo kot merilo za evforijo," je razložil Gruden, ki je trojico uspehov zaokrožil še z zlatim olimpijskim dnem v Sydneyju: "Prvi zlati olimpijski medalji za Slovenijo, in to v roku nekaj minut: Rajmond Debevec in Iztok Čop/Luka Špik. Favoriti, ki so upravičili predvsem svoje visoke želje in tiha slovenska pričakovanja. Pač, prve ne pozabiš nikoli."

Porazi z "Belgijami, Izraeli in Latvijami"
Na drugi strani pa Gruden prav tako izpostavlja spor Katanec - Zahović in primer Čeplak: "Primer 'Šmarna gora' je prvinska tragikomedija, ob kateri sem se smejal in jokal že od prvega trenutka, ko me je zjutraj po tekmi s Španijo zbudil klic prijatelja z novico o sporu. Dogodek, ki je pravi mikrokozmos Slovenije in njenega duha, kjer namesto nekega dosežka ali uspeha prepogosto in prelahko naredimo 'samomor'. Čeplakova pa je atletska superzvezdnica, ki je 'padla'. Potrdile so se obtožbe, ki so letele nanjo med doseganjem uspehov, potem pa ni bilo pravega pojasnila zakaj." Ljubitelj argentinskega nogometa je izpostavil še en spor - košarkarskega med Markom Tuškom in Borisom Gorencem na EP-ju 2003: "To je bil neslavni vrhunec preštevilnih košarkarskih reprezentančnih razočaranj. Velik potencial in na trenutke strašne igre s favoriti, nato pa porazi z Belgijami, Izraeli in Latvijami."

Jože Zidar: Nemogoče našteti le tri uspehe
Za konec smo za mnenje povprašali še predsednika Društva športnih novinarjev Slovenije Jožeta Zidarja. Novinar STA-ja je v živo spremljal ogromno slovenskih uspehov. Kronološko je izpostavil le nekaj mejnikov slovenskega športa: bronasto dobo v Lillehammerju, uvrstitev nogometne reprezentance na velika tekmovanja, številne medalje v klasičnih športih (atletika, gimnastika in plavanje), naslov svetovnega prvaka Dejana Zavca v boksu, svetovni rekord Jolande Čeplak v teku na 800 metrov ter sedmo mesto Matica Osovnikarja v teku na 100 metrov na svetovnem prvenstvu 2007. Zidar je še poudaril, da je slovenski šport z osamosvojitvijo ogromno pridobil in nanizal številne uspehe, za katere upa, da se bodo še nadaljevali. Česar si pravzaprav želimo vsi.

slavko.jeric@rtvslo.si