V Sloveniji je tek Wings for Life World Run zadnjič potekal leta 2017. Foto: Jure Makovec
V Sloveniji je tek Wings for Life World Run zadnjič potekal leta 2017. Foto: Jure Makovec

Poleg Slovenije je uradne teke gostilo še šest držav, prav tako pa je bilo po vsem svetu spet mogoče sodelovati s samostojnim tekom in mobilno aplikacijo. Tako je tek po vsem svetu združil ljudi v 165 državah, ki so tekli za tiste, ki tega ne morejo.

Na lov za kilometri so se vsi, na uradnih in samostojnih tekih, podali istočasno. Trasa v Sloveniji je potekala od ljubljanskega Kongresnega trga, čez Domžale do Kamnika, Komende, Cerkelj na Gorenjskem, Vodic in Medvod.

Ko ciljna črta lovi tebe, ne ti nje
Wings for Life World Run je tekaško tekmovanje, ki poteka simultano po vsem svetu in nima vnaprej določene ciljne črte.

Denar v dober namen

Vsa s prijavami zbrana sredstva bodo šla v dober namen, za raziskave, ki jih podpira fundacija Wings for Life. Ta se ukvarja z iskanjem zdravila za poškodbe hrbtenjače. Dogodek zato že vsa leta poteka pod sloganom: Tečem za tiste, ki tega ne morejo. Do zdaj se je z globalnim tekom za ta namen zbralo že 33,3 milijona evrov. Danes pa je bilo globalno za fundacijo Wings For Life s prijavninami zbranih 4,7 milijona evrov.

Tekači, ne glede na to kje tečejo, štartajo ob natanko istem času, zasleduje pa jih premikajoča se ciljna črta v obliki zasledovalnih vozil, opremljenih z GPS opremo, povezano z nadzornim centrom teka v Avstriji. S štarta se zasledovalci poženejo 30 minut za tekači (sprva s hitrostjo 14 km/h), nato pa hitrost povečujejo vsake pol ure.

Na uradnih tekih je proga vnaprej določena, tisti, ki tečejo sami, pa si začrtajo svojo. Za tekače z aplikacijo je zasledovalno vozilo seveda virtualno, a prav tako 100-odstotno usklajeno s tistimi na uradnih tekih. Najboljši je na koncu tisti, ki pred zasledovalnim vozilom beži najdlje.

Tekel tudi najboljši alpski smučar na svetu
Večina današnjih udeležencev je tekla, veliko pa je bilo tudi tekmovalcev na invalidskih vozičkih. Posebnost teka je tudi to, da ciljna črta "lovi" tekmovalce (v obliki zasledovalnega vozila), zato ga tudi vsak zaključi. Udeležijo se ga tako vrhunski športniki (letos tudi Stefan Kraft in Marco Odermatt) kot tisti, ki si želijo le sodelovati za dober namen, rezultat pa jih ne zanima preveč.

Najdaljši tek je bil 63,9 km
Najboljša na slovenskem teku sta bila na koncu sicer slovenski triatlonec Denis Šketako (prvi Slovenec, ki je Ironman zmogel v manj kot osmih urah) in švedska dolgoprogašica Sophia Sundberg, ki sta pretekla 55,5 in 49,3 kilometrov.

Švedinjo je na trasi Ljubljana-Domžale-Kamnik-Komenda-Cerklje-Zg. Brnik-Vodice-Hraše-Smlednik-Tacen-Ljubljana zasledovalno vozilo ujelo v Vodicah, Plešeta pa malo pred Smlednikom.

Švedinja je bila s tem rezultatom tudi tretja na svetu, za Poljakinjo Patrycjo Talar (tekla je doma in zmogla 53,5 km) in Rusinjo Nino Zarino, ki je 56 km pretekla v ZDA. Pri moških je globalni zmagovalec Japonec Jo Fukuda (63,9 km), drugi je bil Poljak Dariusz Nožynski (63,9 km), tretji pa Nemec Jonas Müller (53,6 km).

Slovenija je po navedbi slovenskih organizatorjev edina država, v kateri je na uradnem teku sodeloval tudi predsednik republike. Borut Pahor je sodeloval je na vseh štirih prejšnjih ljubljanskih tekih od leta 2015 dalje, najboljši rezultat je dosegel leta 2016 (23,4km), letos pa je razdaljo praktično ponovil in ga je od osebnega rekorda namreč ločilo le 100 metrov.