Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Slepota je dobesedno prišla čez noč, prva napoved je bila, da bom nepokretna do konca življenja, tako se je slepota takrat zdela ena izmed manjših težav," o osebni (ne)sreči razmišlja psihologinja in psihoterapevtka Tjaša M. Kos.
Srečko Šestan pri naravnih nesrečah, ki so zadnja leta udarile Slovenijo, z veseljem opazuje predvsem recipročnost: lani so številni gasilci hiteli gasit požare na Krasu, danes pa Kraševci nesebično pomagajo tistim, ki so jih udarile poplave.
Na podkastu Številke smo končali 9. sezono, v kateri smo se ukvarjali s knjigami. Preden dokončno zapremo to poglavje in začnemo priprave na naslednjo sezono, vas prosimo za pomoč.
"Ko obiskovalci napolnijo dvorano do zadnjega kotička ali pa jih je le 15, a s svojo odzivnostjo odtehtajo polno dvorano," o najboljših odzivih v delu v knjižnici povzame Nina Svetelj iz Mestne knjižnice Kranj.
"Obstaja zmotno mišljenje, da knjižničarji predvsem beremo, ampak v resnici je to predvsem delo z ljudmi, da se znaš vživeti v nekoga, ki je mogoče introvertiran in mu znaš pomagati z izborom knjig," o vlogi knjižničarjev razmišlja Nina Svetelj.
"Pisanje je edino delo, pri katerem lahko ostanem jaz, torej da mi pri njem ni treba po osem na dan ur zanikati vseh svojih misli, počutij, sposobnosti in da se verjetno nobeno delo nikoli ne bo moglo primerjati s pisanjem," verjame Julija Lukovnjak.
Julija Lukovnjak je pri branju fantazijske literature rada presenečena, zato ta princip rada uporablja tudi pri ustvarjanju svoje serije romanov o Edgarju Kaosu, ravno v teh dneh je izšla druga od predvidenih petih knjig.
Od branja prve različice rokopisa Materinske knjižice je minilo eno leto, pri ustvarjanju dela Katje Gorečan pa je urednici Veroniki Šoster v spominu najbolj ostala ustvarjalna kava, iz katere se je vrnila s popolnoma počečkano kopijo rokopisa.
'Zelo rada spremljam mlade, vedno sem pozorna na nove glasove, kakšno snov ponujajo ljudje, ki začenjajo svojo pot. Gre za tako posebno snov, ki žari čisto drugače, včasih je kaj zelo novega in neverjetnega,' razmišlja knjižna urednica Veronika Šoster.
Lucijan Zalokar pri ustvarjanju knjig želi pisati v slogu lahkotne igrivosti skozi pogled nepristranskega ratia, zato je bil toliko bolj vesel, ko je podobno oceno prejel za svoje novo delo Dirka od bloka do drevesa, v katerem piše o dopingu.
"Bolj zdravo se mi zdi, da se primerjamo v okviru športne tekme, kot pa da bi svoj ego tešili tako, da bi sodelavca potolkli, da bi prišli do višjega položaja v službi," o pomenu in smiselnosti športa razmišlja tekač in novinar Lucijan Zalokar.
"Smeh tam, kjer si nisem mislila, da je kaj smešnega, in smrtna resnost tam, kjer se mi je zdelo nadvse smešno," je enega od najljubših odzivov na pesniško zbirko To telo, pokončno povzela njena avtorica Nina Dragičević.
"Družba je izrazito razslojena, zato je tudi odnos do poezije ustrezno razporejen po slojih, razredih, ideoloških, identitetnih in interesnih skupinah," o mestu, ki ga ima poezija v družbi, razmišlja uspešna in nagrajena pesnica Nina Dragičević.
Vsak prevajalec, naj bo še tako izkušen, prej ali slej naleti na jezikovno zagato. "Takrat je boj ali beg, ni druge. Sama se večinoma poženem v boj in poskušam dešifrirati pomen s pomočjo virov," razloži izkušena in nagrajena prevajalka Tina Mahkota.
Racionalnost, empirizem in skepsa do praktično vsega. To so lastnosti Georgea Orwella, ki tako privlačijo Tino Mahkota. Po njeni zaslugi je ta sloviti avtor dobil slovenske prevode mnogih kakovostnih del, kamor ne sodita le slovita 1984 in Živalska farma.
Matej Huš je knjigo Od kvarkov do galaksij pisal dobrih pet let, ob tem pa spoznal, da ustvarjanje knjige traja dlje od najbolj pesimističnih scenarijev.
"Znanost ni premočrtno korakanje od tega, kar vemo danes, do tega, da bi vedeli več. Znanost ima tudi stranpoti, naredi en korak nazaj, potem pa dva naprej," je prepričan Matej Huš, kemik in komunikator znanosti.
Ideja za knjige se rodi v avtorjih, ki jih potem lahko ustvarjajo leta in leta. Po mnenju ilustratorke Maje Kastelic pa ji je predvsem všeč, da jo bralci (predvsem otroci) posvojijo, tako ni več le 'last' avtorja, ampak postane tudi njihova.
"V nekem trenutku mi je prekipelo. Imela sem občutek, da sem v praznem teku. Govorim o želji po ustvarjanju. To je tlelo, v nekem trenutku sem si rekla – zdaj ali nikoli," je uspešen preskok iz restavratorstva v svet ilustracije opisala Maja Kastelic.
Neveljaven email naslov
