Nigerija ima druge največje potrjene zaloge nafte v Afriki in je 12. največja proizvajalka nafte na svetu. A medtem ko se druge svetovne naftne proizvajalke manejo roke zaradi visokih cen energentov zaradi vojne v Ukrajini, se je Nigerija zaradi odvisnosti od uvoza znašla v energetski krizi. Foto: Reuters
Nigerija ima druge največje potrjene zaloge nafte v Afriki in je 12. največja proizvajalka nafte na svetu. A medtem ko se druge svetovne naftne proizvajalke manejo roke zaradi visokih cen energentov zaradi vojne v Ukrajini, se je Nigerija zaradi odvisnosti od uvoza znašla v energetski krizi. Foto: Reuters

V prostotrgovinski coni Lekki na jugovzhodu Nigerije bo predvidoma še letos začela delovati rafinerija Dangote, ki bo z zmogljivostjo 650.000 sodčkov nafte na dan ena največjih na svetu in naj bi najbolj poseljeni afriški državi končno zagotovila oskrbo z gorivi, pri katerih je zdaj kljub ogromnim zalogam nafte in plina skoraj povsem odvisna od uvoza. Kar 90 odstotkov potreb po gorivu namreč Nigerija zadovolji z uvoženimi naftnimi derivati, večinoma iz Nizozemske, Belgije, Norveške in Združenega kraljestva.

Trenutno v zahodnoafriški državi delujejo le štiri velike rafinerije iz 70. in 80. let s skupno zmogljivostjo okoli 450.000 sodčkov nafte na dan, a te zmogljivosti nikoli ne dosežejo in delujejo znatno pod njo, saj je zaradi pomanjkanja vlaganj in korupcije vedno katera od njih v popravilu in je proizvodnja ustavljena tudi za več mesecev.

Rafinerije so v zatonu od 90. let prejšnjega stoletja, ko je moral njihov lastnik in nigerijski naftni velikan Nigerian National Petroleum Corporation (NNPC) preusmeriti svoje poslovanje s komercialnih bank na centralno banko, s tem pa izgubil avtonomijo in odločanje prepustil politiki. To je dalo nov zagon že tako endemični korupciji in propadanju naftne infrastrukture.

Nigerijska državna blagajna je v 75 odstotkih odvisna od prihodkov od nafte, ki predstavlja okoli deset odstotkov BDP-ja in 90 odstotkov vrednosti vsega nigerijskega izvoza. Proizvodnja nafte sicer pada od leta 2010, ko je znašala 2,5 milijona sodčkov na dan, do 1,6 milijona sodčkov leta 2021. Foto: Reuters
Nigerijska državna blagajna je v 75 odstotkih odvisna od prihodkov od nafte, ki predstavlja okoli deset odstotkov BDP-ja in 90 odstotkov vrednosti vsega nigerijskega izvoza. Proizvodnja nafte sicer pada od leta 2010, ko je znašala 2,5 milijona sodčkov na dan, do 1,6 milijona sodčkov leta 2021. Foto: Reuters

Zadnje večje vzdrževanje so omenjene rafinerije doživele leta 2008, kar botruje k nenehnim okvaram in ustavljeni proizvodnji. Poročilo državnega hegemona iz junija leta 2018 navaja, da so imeli s tremi rafinerijami za skoraj 24 milijonov evrov stroškov, čeprav nobena od njih ni obratovala.

Poleg tega po poročanju nigerijskega Guardiana lani prvič razkriti poslovni in finančni podatki od leta 2014 navajajo skupno izgubo vseh rafinerij v višini več kot 3,2 milijarde evrov. Resna skrb za državo s skoraj 200 milijoni prebivalci in dnevnimi potrebami po 51,6 milijona litrih na dan, ki so v zadnjem času narasle že na približno 90 milijonov litrov na dan. S pričakovano rastjo prebivalstva, ki bo po ocenah leta 2050 doseglo 410 milijonov, bodo potrebe po vseh vrstah goriva samo še naraščale.

Pomemben korak k izboljšanju razmer na tem področju naj bi prinesel zakon o naftni industriji, ki ga je predsedniku Muhamadu Buhariju uspelo lani potrditi še pred koncem osemletnega predsedovanja največjemu afriškemu gospodarstvu.

Večje zaloge nafte so odkrili leta 1956 v zvezni državi Bayelsa na jugu Nigerije, ki je bila takrat še britanska kolonija. Že čez nekaj let so začeli s črpanjem in kmalu so prišle tudi tuje naftne družbe. Leta 1971 je postala članica skupine držav članic izvoznic nafte OPEC. Foto: AP
Večje zaloge nafte so odkrili leta 1956 v zvezni državi Bayelsa na jugu Nigerije, ki je bila takrat še britanska kolonija. Že čez nekaj let so začeli s črpanjem in kmalu so prišle tudi tuje naftne družbe. Leta 1971 je postala članica skupine držav članic izvoznic nafte OPEC. Foto: AP

Težko pričakovani zakon predvideva korenito prevetritev upravljanja, nadzora in davčnega sistema v naftnem sektorju, pa tudi preobrazbo NNPC-ja v komercialno družbo, ki ne bi bila več odvisna od vlade, čeprav bi ta ostala njena edina lastnica, a bi bila podvržena pravilom trga in bi morala redno poročati o svojem poslovanju.

Dangote nad "naftno prekletstvo"

Z naravnimi viri bogate države so se v preteklosti in mnoge še danes soočale s t. i. "prekletstvom virov", ki so namesto blaginje, stabilnosti in napredka prinesli še hujšo revščino, nerazvitost in korupcijo. Prihodki od surovin so večinoma romali v žepe domače elite in tujih družb, medtem ko je večina prebivalcev živela v večji revščini kot v državah brez obilice naravnega bogastva.

Nigerija, kjer kljub naftnemu bogastvu po podatkih Svetovne banke štirje od desetih prebivalcev živijo pod pragom revščine, naj bi "naftno prekletstvo" premagala z novo ogromno rafinerijo, ki bo po nedavnih napovedih največjega investitorja in najbogatejšega Nigerijca Alika Dangoteja, začela delovati v tretjem četrtletju letos in polno zmogljivost dosegla v začetku prihodnjega leta.

Gradnja tovarne gnojil na 500 hektarjev velikim območjem v trgovinski coni Lekki se je začela pred osmimi leti. Foto: AP
Gradnja tovarne gnojil na 500 hektarjev velikim območjem v trgovinski coni Lekki se je začela pred osmimi leti. Foto: AP

Začetek obratovanja so že večkrat prestavili, odkar je Dangote leta 2013 razgrnil načrte za ogromen naftni kompleks in sporočil, da je že zagotovil 3,3 milijarde dolarjev za financiranje projekta. Ta se je od prvotno ocenjenih devet milijard dolarjev do danes podražil na 19 milijard, vendar se je v tem času povečal tudi njegov obseg in lokacija, ki so jo preselili v prostotrgovinsko cono na polotok Lekki jugovzhodno od nigerijske gospodarske prestolnice Lagos.

Industrijski kompleks, eden največjih v Afriki, bo poleg rafinerije obsegal še petrokemično tovarno za proizvodnjo gnojil in 400 megavatno plinsko elektrarno, ki bo služila za oskrbo rafinerije z elektriko. Rafinerija se bo ponašala z 20 rezervoarji s po 120 milijoni litri prostornine, kar bo skupno naneslo 2,4 milijarde litrov skladiščnih zmogljivosti.

Rafinerija Dangote bo lahko predelovala vso afriško in ameriško nafto, pa tudi nekatere vrste nafte z Bližnjega vzhoda. Skupno bi lahko ustvarila trg za 11 milijard dolarjev nigerijske nafte letno. Foto: Reuters
Rafinerija Dangote bo lahko predelovala vso afriško in ameriško nafto, pa tudi nekatere vrste nafte z Bližnjega vzhoda. Skupno bi lahko ustvarila trg za 11 milijard dolarjev nigerijske nafte letno. Foto: Reuters

Finančni portal Business Insider je sicer navajal nedavno poročilo bonitetne agencije Fitch, ki opozarja, da mora Dangote za dokončanje rafinerije v letošnjem letu pridobit še dodatne 1,1 milijarde dolarjev kapitala, kar naj bi ga zbral z izdajo obveznic, saj je v projekt vložil že ves svoj razpoložljivi denar in za financiranje najel tudi posojila. V poročilu so kritizirali šibko korporativno upravljanje v celotni Dangotejevi skupini in njegov prevelik vpliv, ki ga ima kot direktor in največji lastnik projekta, vendar pa mu vseeno napovedujejo donosno prihodnost.

Skupina Dangote je največja zahodnoafriška multinacionalka in ena največjih v celotni Afriki, prek katere 65-letni Aliko Dangote nadzoruje vse svoje družbe, od proizvodnje cementa, sladkorja in moke do telekomunikacij in nepremičninskih poslov. Fitch ob tem napoveduje začetek obratovanja v drugi polovici leta 2023, nekaj mesecev pozneje od uradnih pričakovanj. Dangote je na srečanju v Lagosu leta 2018 omenil, da bo rafinerija povečala prihodke njegove skupine s štirih milijard dolarjev letno na 30 milijard.

Kdo je Aliko Dangote?

Z ocenjenimi 15 milijardami dolarjev je Aliko Dangote daleč spredaj na vrhu Forbesove lestvice afriških milijarderjev in na 130. mestu na svetovni lestvici. Kralj cementa, s katerim si je v svoji poslovni karieri prislužil največji delež bogastva, izhaja iz severa države in je rojen v bogati muslimanski Hausa družini, kjer je bil njegov pradedek Alhassan Dantata v 50. letih prejšnjega stoletja najbogatejši človek v zahodni Afriki.

Že v osnovni šoli naj bi pokazal poslovno žilico, ko je v trgovini kupoval škatle sladkarij in jih potem preprodajal sošolcem. Po opravljenem šolanju v domovini je na univerzi Al Azhar v Kairu diplomiral še iz poslovnih študij. Po vrnitvi iz Egipta je leta 1977 ustanovil trgovsko podjetje in ga kmalu preselil v Lagos, kjer je ob izdatni denarni pomoči strica začel trgovati še s cementom in v ponudbi razširil nabor prehranskih izdelkov.

Leta 1990 je centralna banka sprejela njegovo ponudbo, da prevzame upravljanje z njenim voznim parkom. V 90. letih prejšnjega stoletja se je podal še v predelovalno industrijo s pridelavo moke, predelavo soli in rafiniranjem sladkorja, temu pa sčasoma dodal še proizvodnjo gaziranih pijač, tekstila in gnojil. Najpomembnejša je bila odločitev, da se iz trgovanja s cementom preusmeri še v njegovo proizvodnjo in nastala je cementarna Dangote, na kateri je zgradil svoje bogastvo. Cementarna je postala največja v Afriki in je največja družba, ki kotira na nigerijski borzi, kjer njena tržna kapitalizacija predstavlja skoraj 20 odstotkov celotne kapitalizacije borze.

Njegova rafinerija sladkorja je največja v Afriki in tretja največja na svetu. Leta 2007 je postal prvi nigerijski milijarder in nato še najbogatejši človek na celini. Je velik zagovornik vlaganj v Afriko, zato se je tudi odločil, da velik del svojega bogastva vloži v nov industrijski kompleks.

Aliko Dangote se je z rafinerijo in industrijskim kompleksom pri Lagosu lotil največjega projekta v svoji poslovni karieri. Foto: EPA
Aliko Dangote se je z rafinerijo in industrijskim kompleksom pri Lagosu lotil največjega projekta v svoji poslovni karieri. Foto: EPA

Naftna revolucija

Med aprilskim obiskom gradbišča rafinerije je nigerijski minister za informiranje Lai Mohamed dejal, bo ta imela pomemben doprinos k zvišanju BDP-ja države. Napovedal je, da bo rafinerija prinesla preobrat in revolucijo v naftni industriji ne samo v Nigeriji, ampak na vsej celini. Po njegovih besedah se je Dangote s svojim kompleksom v Lekkiju postavil na čelo nigerijske industrijske revolucije.

Kot njegove besede navaja eden od glavnih nigerijskih dnevnikov Punch, bodo z 2,5 milijarde dolarjev vredno tovarno gnojil zadostili vsem domačim potrebam po gnojilih in na leto proizvedli tri milijone metričnih ton sečnine, s čimer naj bi postali samooskrbni z glavno sestavino za proizvodnjo mineralnih dušikovih gnojil. Tovarna, ki so jo odprli marca letos, po poročanju Reutersa že izvaža sečnino v ZDA, Indijo, Brazilijo, Mehiko in Argentino.

Dangote je svoj poslovni imperij zgradil na cementu in je tudi lastnik največje cementarne v Afriki. Foto: Reuters
Dangote je svoj poslovni imperij zgradil na cementu in je tudi lastnik največje cementarne v Afriki. Foto: Reuters

Po besedah predsednik Buharija na slovesnosti ob odprtju je to še en korak naprej pri doseganju prehranske samooskrbe in ustvarjanju presežka za izvoz, ki bo zagotavljal nujno potrebno tujo valuto. Naročil verjetno ne bo zmanjkalo, saj tovarna sečnine in amonijaka prihaja ravno v času ruske vojne v Ukrajini, zaradi katere je zmanjšan izvoz gnojil iz obeh držav, ki sta med največjimi proizvajalci in izvozniki na svetu.

Dangote je ob zagonu proizvodnje dejal, da si lahko država vsako leto obeta za pet milijard dolarjev prihodkov od izvoza in bo tako sledila ciljem diverzifikacije gospodarstva in odpravljanju čezmerne odvisnosti od naftne industrije. Bloomberg navaja, da ima Nigerija zmogljivosti za porabo sedmih milijonov ton gnojil letno, vendar jih trenutno porabijo le približno 1,5 milijona tone, zato si od dodatnih količin, namenjenih za domačo uporabo, oblasti obetajo tudi razcvet kmetijstva.

Cena bencina je bila januarja 162 nair na liter oziroma 0,38 evra po trenutnem tečaju. Foto: EPA
Cena bencina je bila januarja 162 nair na liter oziroma 0,38 evra po trenutnem tečaju. Foto: EPA

Rafinerija Dangote naj bi s 50 milijoni litri bencina in 15 litri dizla na dan odpravila kronično nezanesljivo oskrbo Nigerijcev z energenti in zadostila vsem potrebam države po bencinu, dizlu, kerozinu in letalskemu gorivu. Z najnovejšo tehnologijo in velikimi kapacitetami naj bi se največja afriška proizvajalka nafte končno postavila ob bok drugim vodilnim svetovnim proizvajalkam naftnih derivatov.

Nigerijo je vojna v Ukrajini in posledična rast naftnih derivatov zaradi odvisnosti od uvoza še posebej prizadela. Pomanjkanje goriva je najhujše v zadnjih letih in v preteklih dveh mesecih z bencinskih črpalk po državi znova prihajajo posnetki vrst čakajočih na gorivo, ki ni videti, da bi se kmalu zmanjšale. V začetku maja so morale nekatere letalske družbe do nadaljnjega celo ukiniti notranje lete, saj so ostale brez goriva za svoja letala.

Z novo rafinerijo naj teh težav nigerijskega naftnega sektorja ne bi bilo več, še več, za zadovoljitev domačih potreb naj bi zadostovalo 60 odstotkov proizvodnje, medtem ko bo preostalih 40 odstotkov namenjenih izvozu. Nigerija bo z njo naredila korak naprej tudi k odpravi subvencij, s katerimi so brzdali cene uvoženega goriva in si jih nobena vlada zaradi strahu pred socialnimi nemiri ni upala odpraviti, čeprav močno izčrpavajo državno blagajno.

Nigerijci se zaradi odvisnosti od uvoza nenehno soočajo s kroničnim pomanjkanjem goriva. Foto: EPA
Nigerijci se zaradi odvisnosti od uvoza nenehno soočajo s kroničnim pomanjkanjem goriva. Foto: EPA

Znanje in delovna mesta

Vodilni pri Dangotejevih poudarjajo, da bodo za potrebe rafinerije izurili 900 inženirjev, od katerih jih je nekaj že na univerzah po državi in še veliko več v programih usposabljanja. Rafinerija, ki se bo s pripadajočo infrastrukturo raztezala na 2500 hektarjih, bo namreč ogromen zaposlovalec z velikimi potrebami po delovni sili.

Dangote je lani septembra dejal, da na projektu dela 40.000 ljudi, od tega 29.000 Nigerijcev in 11.000 tujih delavcev, in takrat napovedal, da bodo skupno število v nekaj mesecih še povečali na 57.000 zaposlenih. Čeprav gre njihove trditve, da bo industrijski kompleks ustvaril 250.000 novih delovnih mest, jemati malce z rezervo, pa lahko vseeno govorimo na tisočih zaposlenih in še na deset tisoče tistih, ki bodo imeli od predvidoma pete največje rafinerije na svetu posredne koristi.

Nova rafinerija ne bo rešila vseh nigerijskih težav z nafto, saj bo potrebno posodobiti tudi druge rafinerije in infrastrukturo ter preprečiti krajo nafte iz naftovodov. Foto: Reuters
Nova rafinerija ne bo rešila vseh nigerijskih težav z nafto, saj bo potrebno posodobiti tudi druge rafinerije in infrastrukturo ter preprečiti krajo nafte iz naftovodov. Foto: Reuters

Predstavniki nigerijskega Združenja naftnih inženirjev ob ogledu kompleksa niso skrivali navdušenja nad obsežnostjo projekta in sodobnih tehnologij. “Na obisku smo videli tehnologije svetovnega razreda in kopico nove opreme v nigerijski naftni ter plinski industriji. Izjemno je, da nigerijsko podjetje gradi projekt svetovnega razreda,” je bil navdušen predsednik združenja Olalekan Olafuy.

“Prvič v življenju sem videl rezervoar za 120 milijonov litrov. Resnično smo veseli takega objekta v Nigeriji. Pomembno je, da krepimo lastne zmogljivosti, ki se bodo skladale z jutrišnjimi potrebami po energiji,” pa je bil očaran Patrick Obah iz agencije za razvoj in nadzor NCDMB.

Vizija in ponos

Med obiskom januarskim ogledom industrijskega parka je predstavnik Afriške razvojne banke Akinwunmi Adesina hvalil vizijo Dangoteja in ponos, ki ga je glede afriškega vlaganja v Afriko občutil v njegovi družbi, še posebej v razvoj vrednostnih verig. “Zelo jasno je, da bodo države, ki izvažajo surovine, postale revne, in države, ki izvažajo izdelke z dodano vrednostjo, sčasoma obogatele, saj bodo prevladovale na vrhu vrednostne verige,” je prepričan.

Dangote ima pomemben delež pri pridelavi hrane v Nigeriji. Foto: Reuters
Dangote ima pomemben delež pri pridelavi hrane v Nigeriji. Foto: Reuters

“Neverjetno je, da smo v Afriki in v Nigeriji, pa so poslovneži, naložbe in infrastruktura na ravni svetovnega razreda. Vse deluje kot odprta vrata za industrializacijo Afrike in bo pomembno pri vzpostavljanju skupnega afriškega prostotrgovinskega območja,” je bil tudi Adesina tako kot drugi presenečen med obiskom novega velikega afriškega naftnega središča in napovedal, da lahko Nigerija s to naložbo postane vodilni igralec.

V pogovoru za BBC leta 2013, ko je obelodanil načrte za svoj industrijski kompleks, je Dangote pojasnil, da ga žene želja po blaginji v Nigeriji. “Prvič v življenju bomo priča temu, da Nigerija izvaža naftne derivate. Prvič bomo tudi videli, da Nigerija izvaža gnojila, namesto da zapravlja težko prisluženo tujo valuto za njihov uvoz,” je bil zadovoljen osem let po uresničitvi načrtov za rafinerijo in tovarno gnojil.

Težava z nezakonitimi rafinerijami

Klavrno stanje nigerijske naftne industrije je konec aprila znova razgalila tragedija na nezakoniti rafineriji v Nigrovi delti na jugu države, kjer je v eksploziji umrlo več kot sto ljudi. Predsednik Buhari je nesreči napovedal okrepitev boja proti nezakonitim predelovalnicam nafte, ki jih je označil za katastrofo in nacionalno nesrečo. Po vladnih ocenah Nigerija dnevno zaradi nezakonitih praks izgubi v povprečju 200.000 sodčkov nafte na dan oziroma več kot deset odstotkov celotne proizvodnje. V Nigrovi delti, kjer delujejo domače in tuje naftne družbe, so se v zadnjih desetletjih soočali s številnimi razlitji nafte, ki je onesnažila številna kmetijska zemljišča in rečne rokave.

Uničevanje okolja je povzročilo brezposelnost in revščino za tisoče ljudi, ki se zdaj za svoje preživetje preživljajo z luknjanjem naftovodov velikih naftnih družb, kar je včasih prinese do tragičnih nesreč, kot je bila zadnja. Ukradeno nafto nato predelujejo pri visokih temperaturah v doma narejenih rezervoarjih, kar pa še dodatno onesnažujejo okolje in povzročajo respiratorna obolenja pri prebivalcih.

Februarja letos so nigerijske oblasti sprejele ostrejše ukrepe proti nezakoniti predelavi ukradene nafte, čemur domačini pravijo "Kpo Fire". Kot je poročal Reuters, nekateri okoljevarstveniki pritiskajo na vlado, da začne financirati manjše rafinerije, ki so cenejše in enostavnejše za delovanje, da bi tako ustvarili nova delovna mesta in prekinili z nezakonitimi praksami.

Foto: EPA
Foto: EPA