Več kot 50 let po kubanski revoluciji prihaja do spremembe odnosa Washingtona do Havane. Foto: EPA
Več kot 50 let po kubanski revoluciji prihaja do spremembe odnosa Washingtona do Havane. Foto: EPA
V Panami sta se že srečala ameriški in kubanski zunanji minister, John Kerry in Bruno Rodríguez. Foto: Reuters
Zgodovinski vrh Amerik v Panami
Vrh v Panami v znamenju odnosov med ZDA in Kubo

Vrh Amerik, srečanje voditeljev držav Severne, Srednje in Južne Amerike, se na vsake tri leta organizira od leta 1994, Kuba pa je tokrat povabljena prvič. Na dnevnem redu tokratnega vrha je sicer vrsta vprašanj, med njimi trgovina, varnost in migracije, vendar bodo v ospredju zanimanja ravno odnosi med ZDA in Kubo.

Prav z vidika normalizacije odnosov med državama je pomembno pričakovano srečanje Obame in Castra. V Washingtonu so potrdili, da bo na vrhu prišlo do "interakcije" med Obamo in Castrom, čeprav naj posebnega dvostranskega srečanja ne bi bilo na dnevnem redu.

Pred odhodom na vrh v četrtek je Obama dejal, da so odnosi ZDA z drugimi ameriškimi državami trenutno najboljši v več desetletjih, k temu pa je pomembno prispevala tudi otoplitev odnosov s Kubo.

Kuba nič več podpornica terorizma?
Za zdaj je Kuba še vedno na seznamu "držav podpornic terorizma", a bo očitno prišlo do spremembe tudi na tem področju. Zunanje ministrstvo ZDA naj bi namreč po besedah člana senatnega odbora za zunanje zadeve Bena Cardina predlagalo, naj se Kuba s tega seznama umakne. To bi bil ključen korak na poti do normalizacije odnosov med Washingtonom in Havano.

V Panami sta se medtem srečala zunanja ministra obeh držav, John Kerry in Bruno Rodríguez. Šlo je za srečanje predstavnikov ZDA in Kube na najvišji ravni v več kot 50 letih.

Kuba je sicer ena od štirih držav, ki jih ZDA obtožujejo, da podpirajo svetovni terorizem. Poleg nje so na ameriškem seznamu še Iran, Sudan in Sirija, poroča BBC. Kuba je postala del seznama leta 1982, ZDA pa so kot razlog navedle zaščito, ki jo je Kuba dajala pripadnikom baskovske teroristične organizacije Eta in kolumbijskim upornikom iz skupine Farc.

Umik Kube s škodljivega seznama bi omogočil vzajemno odprtje veleposlaništev in lajšanje finančnih omejitev glede kubanskega dostopa do posojil in pomoči, še poroča BBC. Če se bo Obama odločil za uveljavitev domnevnih priporočil zunanjega ministrstva, bo imel kongres 45 dni časa, da se odloči, ali ga bo preglasil. Kritičen do spremembe odnosa s Havano naj bi bil tako republikanski predsedniški kandidat, kubanski Američan Ted Cruz.

Če ne bo Kuba, bo pa Venezuela
Medtem ko se odnosi ZDA s Kubo izboljšujejo, pa se z Venezuelo slabšajo. Washington je namreč pred kratkim uvedel sankcije proti venezuelskim državnim uradnikom, kot razlog pa je ameriška administracija navedla kršitve človekovih pravic.

Pred odhodom na vrh je Obama sicer zatrdil, da ne verjame, da je Venezuela grožnja za ZDA ali obratno. Ostajajo pa po njegovih besedah zaskrbljeni glede "prizadevanj venezuelske vlade za ustrahovanje svojih političnih nasprotnikov".

Obama pred Panamo še na Jamajko
Obama je medtem v četrtek kot prvi predsednik ZDA po Ronaldu Reaganu leta 1982 obiskal Jamajko. Obisk Jamajke je bil za Obamo zelo sproščen, kar je povedal tudi sam po obisku muzeja glasbene legende Boba Marleyja, ki ga je poslušal že od srednje šole naprej.

Premierka Portia Simpson Miller je Obami naravnost rekla, da ga ima rada skupaj z vsemi Jamajčani in da je na ameriških predsedniških volitvah zanj navijal cel otok. Obama se je v Kingstonu srečal še z voditelji 15-članske Skupnosti karibskih držav (Caricom).

Zgodovinski vrh Amerik v Panami
Vrh v Panami v znamenju odnosov med ZDA in Kubo