V Argentini so se spomnili 25. obletnice začetka vojne, ki je za osem let prekinila diplomatske odnose med Buenos Airesom in Londonom. Foto: Reuters
V Argentini so se spomnili 25. obletnice začetka vojne, ki je za osem let prekinila diplomatske odnose med Buenos Airesom in Londonom. Foto: Reuters
Argentinska vojska
Argentinska vojska je 2. aprila 1982 vkorakala v Puerto Argentino na Falklandskem otočju in si hitro, a le za malo časa, podredila britansko vojsko. Foto: EPA
Pokopališče argentinskih vojakov
V dva meseca in pol trajajoči vojni je umrlo nekaj več kot 650 argentinskih vojakov. Foto: EPA
Margaret Thatcher
Železna lady si je z zmago v vojni za Falklande pridobila še večje simpatije britanske javnosti. Foto: EPA
Obletnica Falklandske vojne

Falklandi so sporno ozemlje že vse od leta 1833, ko so otočje priključili britanskemu imperiju. Otočje si tako danes prisvajata Argentina in Velika Britanija. Argentina se kljub porazu v vojni otočju ni nikoli odrekla in je pred kratkim za pomoč pri reševanju spora zaprosila celo Združene narode.

Ko je Falklandsko otočje prišlo v britanske roke, ga je britanska mornarica začela uporabljati kot preskrbovalno oporišče in tam zmagala v dveh pomorskih bitkah, leta 1914 in 1939 proti Nemcem. Argentinska vlada, ki se nikoli ni strinjala z britansko nadvlado nad otočjem, je Falklande zavzela, da bi pozornost javnosti preusmerila od lastnih gospodarskih težav in nasilja nad opozicijo.

Zavajevalne namere argentinske hunte
Argentinska vojaška hunta, ki je v šestih letih vojaške diktature usmrtila in povzročila izginotje več tisoč ljudi, je bila pri ljudeh vse bolj nepriljubljena, stanje v državi pa vse slabše. Bruto domači proizvod je bil vse nižji, inflacija je vztrajno rasla, prav tako tudi brezposelnost. Invazija na Falklande je bila tako dogodek, ki naj bi pozornost Argentincev odvrnil od slabe notranjepolitične situacije in povrnil upanje v vojaško hunto.

2. aprila 1982 je vodja tedanje argentinske vojaške hunte general Leopoldo Galtieri oznanil, da je argentinska vojska zasedla otočje. Približo 5.000 argentinskih vojakov je izvedlo invazijo, po kratkem spopadu z 80 predstavniki britanskih sil so zasedli glavno mesto Stanley, okupirali otoke in jih razglasili za argentinsko posest.

Britansko posredovanje se je hitro končalo
Posredovanje Varnostnega sveta Združenih narodov in ZDA, ki so zahtevali takojšen umik Argentincev, ni pomagalo, zato je takratna predsednica britanske vlade Margaret Thatcher tja takoj poslala 36 vojnih ladij s 5.000 možmi. Prve uspehe je britanska vojska doživela že konec aprila, po dveh mesecih in pol spopadov, 14. junija 1982, pa se je 12.000 izmučenih argentinskih vojakov predalo, otočje pa je ponovno prišlo v britanske roke. V vojni je padlo več kot 650 argentinskih in 255 britanskih vojakov.

Thatcherjevi ugled, Galtieriju ječa
Zmaga Britancev je povečala ugled premierke Thatcherjeve in pripomogla k padcu tedanjega argentinskega diktatorja Leonarda Galtierija, kar se je zgodilo le nekaj dni po koncu vojne. Pozneje so ga zaradi napak pri načrtovanju falklanske vojne obsodili na dvanajst let zaporne kazni.

Argentinci se poraza na Falkladskih (Malvinskih) otokih (po špansko Las Islas Malvinas) spominjajo z grenkobo in otočje še vedno zahtevajo zase. Na otočju živi približno 3.500 prebivalcev, ki so oblikovali občutek enotnosti, delno pa so zadovoljni s posledicami vojne, saj je od takrat Velika Britanija poskrbela za razvoj in prihodnost otočja.

Ponos britanske politike
Večina Britancev se uspehov v Falklandski vojni spominja z nostalgijo in meni, da je železna lady vodila popolnoma pošteno in upravičeno bitko. Morda bi kakšen nasvet prav prišel tudi premierju Tonyju Blairu, ki se še vedno spopada s pritiskom javnosti, naj umakne britanske vojake iz Iraka.

B. T.

Obletnica Falklandske vojne