Cilj dogovora ZN-a o migracijah je boljše mednarodno sodelovanje držav članic ZN-a na področju upravljanja migracij ter vzpostavitev varnih, urejenih in rednih migracij. Foto: Reuters
Cilj dogovora ZN-a o migracijah je boljše mednarodno sodelovanje držav članic ZN-a na področju upravljanja migracij ter vzpostavitev varnih, urejenih in rednih migracij. Foto: Reuters
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da si bo Izrael še naprej prizadeval za varovanje svojih meja pred nezakonitimi prebežniki, zato Izrael ne bo podprl marakeške deklaracije. Foto: EPA

Poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak je sporočil, da poljska vlada ne podpira dogovora Združenih narodov (ZN) o migracijah, saj naj bi ta le okrepil migracijsko krizo. "Ne menimo, da je to dobra rešitev. Ta metoda ne bo zmanjšala migracijske krize. Nasprotno, še okrepila bo krizo in njene učinke," je dejal v intervjuju za poljski javni radio.

Cilj dogovora ZN-a o migracijah sta boljše mednarodno sodelovanje držav članic ZN-a na področju upravljanja migracij ter vzpostavitev varnih, urejenih in rednih migracij. Prav tako vsebuje vrsto smernic in ukrepov, ki pa niso pravno zavezujoči. Nasprotniki dogovora med drugim opozarjajo, da deklaracija enači zakonite in nezakonite migracije in posega v suverenost držav.

Odstopil tudi Izrael
Do zdaj je že več držav potrdilo, da decembra na medvladni konferenci v Marakešu ne bodo pristopile k dogovoru, med drugim ZDA, Avstrija, Bolgarija, Češka in Izrael. "Zavezani smo k varovanju svojih meja pred nezakonitimi prebežniki. To smo počeli do zdaj in bomo delali še naprej," je dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu.

Izraelska vlada se je znašla pod pritiskom, potem ko je na začetku leta potrdila načrt o izgonu okoli 40.000 afriških prebežnikov iz države, a je izgone pozneje ustavila. Večina med njimi je v Izrael prišla po letu 2007, večinoma prek polotoka Sinaj. Izrael je priseljevanje zajezil z zidom na meji z Egiptom, ki ga je dokončal leta 2013. Večina prebežnikov v Izraelu sicer živi v revnih četrtih Tel Aviva.

Dogovor deli slovaško javnost
Slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak pa je danes poslancem zagrozil celo z odstopom, če bodo dogovor zavrnili: "Odkar sem minister, si prizadevam za demokratično, proevropsko vizijo Slovaške, ki je del rešitve. A če večina poslancev želi, da bi bila Slovaška osamljena in del vprašanja, ki prepušča rešitve drugim, takšni politiki ne morem slediti," je dejal Lajčak.

Dogovor ZN-a o migracijah že nekaj tednov deli slovaško politiko in javnost. Medtem ko ga Lajčak podpira in je kot predsedujoči Generalni skupščini ZN-a sodeloval pri njegovem oblikovanju, ga več slovaških strank zavrača. Ostro mu nasprotujejo v vladajoči Slovaški nacionalni stranki (SNS), kjer vztrajajo, da bi sicer nezavezujoči dogovor temeljito spremenil slovaško politiko do prebežnikov. Do dogovora je kritičen tudi del slovaške opozicije z neoliberalno Svobodo in solidarnostjo (SaS) na čelu.

Konec tedna se je kritikam pridružila tudi najmočnejša vladajoča stranka Smer. Vodja stranke in nekdanji premier Robert Fico je dejal, da dogovor ne razlikuje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami, zato za njegovo stranko ni sprejemljiv. Zahteval je še, da parlament dogovor zavrne še pred potrditvijo v Marakešu.

Dogovor naj bi potrdili decembra v Marakešu v Maroku, januarja pa naj bi ga sprejela še Generalna skupščina ZN-a kot resolucijo.