Srbska skupščina. Arhivska fotografija. Foto: EPA
Srbska skupščina. Arhivska fotografija. Foto: EPA

Spremembe zakona o volitvah določajo nov rok za razpis lokalnih volitev, ki se je z dozdajšnjih 130 dni pred iztekom mandatov pomaknil na 150 dni. Od dneva razpisa volitev do dneva izvedbe volitev mora po novem zakonu miniti najmanj 30 dni namesto dozdajšnjih 45.

Pred glasovanjem o zakonu je zaradi nestrinjanja nekaterih strank z izvedbo beograjskih in lokalnih volitev 2. junija razpadla vodilna opozicijska koalicija Srbija proti nasilju (SPN).

Del koalicije, ki od ponedeljka nastopa pod novim imenom Izbiram boj, podpira izvedbo volitev v juniju, drugi del pa se je zavzemal za izvedbo volitev jeseni, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Koalicijo Izbiram boj sestavlja šest strank. Med njimi je tudi stranka Narodno gibanje Srbije, ki jo vodi eden najvidnejših predstavnikov SPN-ja Miroslav Aleksić.

Aleksić je po poročanju portala N1 Srbija v ponedeljek sporočil, da bodo na volitvah sodelovali, če bodo izpolnjene tri ključne zahteve opozicije. To so ustanovitev neodvisne komisije, ki bo pred ponovljenimi volitvami pregledala volilni imenik, spoštovanje zakona o medijih, predvsem ko gre za javno radiotelevizijo RTS, ter da hkrati z volitvami v Beogradu potekajo tudi lokalne volitve v več kot 80 drugih mestih in občinah, kjer niso potekale že decembra.

Drugi del SPN-ja sestavljajo tri stranke vključno z desno Nado. Po njihovem prepričanju ni več dovolj časa, da bi do 2. junija upoštevali vsa priporočila opazovalcev urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) glede volitev. Zavzemajo se za izvedbo volitev jeseni, v ta namen pa so v skupščini vložili predlog ustavnega zakona, ki predvideva preložitev vseh volitev na jesen.

Lokalne volitve v Beogradu so znova razpisali, ker na volitvah 17. decembra lani nobena stranka ni osvojila večine v mestni skupščini.

Opozicija na čelu s SPN-jem, ki je vladno Srbsko napredno stranko (SNS) obtožila hudih volilnih nepravilnosti tako v Beogradu kot na takratnih predčasnih parlamentarnih volitvah, je še pred ponovnim razpisom volitev v prestolnici postavila več zahtev, v nasprotnem primeru pa grozila z bojkotom volitev.