Mestne oblasti pravijo, da pritok turistov, ki kupujejo mehke droge, ogroža javni red in povzroča velike prometne težave. Lastniki kavarn (coffee shop) pravijo, da prepoved ne bo delovala in da bo močno prizadela tamkajšnje gospodarstvo.
Toda prepoved po poročanju BBC-ja ne velja za obiskovalce iz Nemčije in Belgije, ki predstavljajo večino tujih strank.
Maastricht se je za potezo odločil v času, ko nizozemski parlament razpravlja o podobnih zlomih kavarn po vsej državi. Nizozemsko pravosodno ministrstvo si namreč želi, da bi kavarne delovale kot nekakšni ekskluzivni klubi, kjer bi stregli le domačinom.
Prepoved v Maastrichtu je tako nekakšen lakmusov papir za vsa nizozemska mesta, kjer cveti okoli 700 kavarn. Vzgajanje in prodaja kanabisa v njih sicer ni zakonita, je pa dekriminalizirana.

Poostren nadzor
Računajo, da maastrichtske kavarne vsak dan obišče 6.000 ljudi - večina se tja odpravi na krajši izlet čez mejo iz Belgije in Nemčije. A od danes naprej se bo vsak, ki nima nizozemskega, belgijskega ali nemškega potnega lista, moral obrniti.
Policija bo izvajala naključne preglede, poleg tega pa bodo postavili tudi visoko tehnološke skenerje, ki bodo preverjali pristnost potnih listov in osebnih izkaznic.

Kritiki te nove politike pravijo, da prepoved nasprotuje zakonom EU-ja o enakosti in svobodi gibanja. Marc Josemans, predsednik Zveze uradnih kavarn Maastrichta (VOCM), meni, da bo prepoved prinesla več slabega kot dobrega.
"Vse te stranke, ki jim je prepovedan vstop v nizozemske kavarne, se morajo vrniti v nezakoniti krog v svojih lastnih državah, zato bo to postalo večja težava in bo povzročilo povečanje kriminala v teh državah," je povedal za Reuters.

VOCM šepravi , da obiskovalci, ki jih v Maastricht privabijo kavarne, nato po vsem mestu porabijo okoli 140 milijonov evrov letno.

Evropsko sodišče je decembra razsodilo, da nizozemske oblasti lahko prepovedo tujcem vstop v kavarne, češ da gre za boj proti mamilarskemu turizmu.