V četrtek je v 96. letu starosti umrl Nelson Mandela. Foto: MMC RTV SLO/EPA
V četrtek je v 96. letu starosti umrl Nelson Mandela. Foto: MMC RTV SLO/EPA

Pred nekaj minutami je svet pretresla zelo žalostna novica, da je umrl Nelson Mandela, ikona boja proti apartheidu. Premočrtno je verjel v svobodo, enakopravnost in spravo. Imel je sanje, zaradi katerih je bil zaprt več kot četrt stoletja. Uresničil jih je, ne da bi se maščeval tistim, ki so mu jih skušali vzeti. S svojo državniško modrostjo in vizionarstvom je odprl povsem novo poglavje prihodnosti Južnoafriške republike. Z zvestobo sebi in svojemu narodu ter skupnim idealom po boljši in pravičnejši družbi pa je navdihoval ves svet. Zato kljub smrti še naprej ostaja moralni mejnik in vzor človeštvu. V imenu Slovenk in Slovencev, državljank in državljanov Republike Slovenije, izražam iskreno in globoko sožalje njegovi družini in vsem njegovim rojakom. Nelson Mandela je metafora neomajne vere v boljši svet.

Borut Pahor, predsednik republike
Žalovanje in slavljenje Madibe
Svet žaluje za Nelsonom Mandelo
Odzivi na smrt Nelsona Mandele
Poslovil se je Nelson Mandela
Obisk hiše Nelsona Mandele
Junaki našega časa: Nelson Mandela
Mandela v bolnišnici dopolnil 95 let
Mandela v kritičnem, a stabilnem stanju
Mandela v vse slabšem stanju
Mandela v kritičnem stanju
Zdravstveno stanje Mandele ostaja kritično
Mandela praznuje rojstni dan


Mandela se je v zgodovino zapisal kot prvi temnopolti predsednik Južne Afrike in ikona boja proti apartheidu. Neuklonljivi borec za človekove pravice, ki je 27 let preživel v zaporu, je leta 1993 prejel Nobelovo nagrado za mir. Njegova izpustitev na prostost je pomenila začetek konca apartheida v tej afriški državi.



Nelsonov državni pogreb bo v nedeljo, 15. decembra, žalno slovesnost pa bodo imeli 10. decembra, je danes sporočil južnoafriški predsednik Jacob Zuma. Na žalni slovesnosti pričakujejo voditelje držav z vsega sveta, pogrebne slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.





Prvi v družini, ki se je šolal

Nelson Rolihlahla Mandela se je rodil 18. julija 1918 v vasi Mvezo na območju Transkei v Južni Afriki materi Nonqaphi Nosekeni in Henryju Mgadli Mandeli. Njegov oče je bil svetovalec poglavarja plemena Thembu. Ime Rolihlahla, ki mu ga je dal oče, pomeni "potegniti vejo drevesa", kar bi lahko pomenilo tudi "rogovilež". Angleško ime Nelson je dobil ob vstopu v šolo. Mladi Mandela je bil prvi član družine, ki se je šolal. Pri 21 letih se je Mandela vpisal na univerzo v Fort Haru v vzhodni pokrajini Kapp, ki je bila pomembna izobraževalna ustanova za afriške intelektualce iz južne, srednje in vzhodne Afrike. Tam je spoznal tudi poznejšega dolgoletnega političnega sopotnika Oliverja Tamba, ki je nato postal tudi predsednik Afriškega narodnega kongresa (ANC).





Leta 1956 obtožen veleizdaje

Ker se je zapletel v spor z vodstvom univerze in da bi se izognil dogovorjeni poroki, je pobegnil v Johannesburg in ob delu vpisal študij prava. V Johannesburgu je postal tudi politično dejaven proti vladajoči belski manjšini. Leta 1943 se je pridružil ANC-ju in z Oliverjem Tambojem in Walterjem Sisulujem ter drugimi ustanovil mladinsko ligo Afriškega narodnega kongresa. Leta 1956 je bil Mandela skupaj s 155 drugimi aktivisti obtožen veleizdaje. Obsežen sodni proces se je končal leta 1961 z oprostitvijo vseh obtoženih. Mandela je bil sprva nasprotnik uporabe nasilja. Ko pa so bili marca 1960 v Sharpevillu ustreljeni neoboroženi demonstranti, ANC in druge skupine proti apartheidu pa prepovedani, je Mandela s somišljeniki sprejel nujnost nasilnega boja proti apartheidu.





Obsojen na dosmrtno ječo

Leta 1961 je postal vodja oboroženega krila ANC-ja, imenovanega Umhkonto we Sizwe (Kopje naroda). Avgusta 1962 je za več mesecev odšel iz države, ob vrnitvi pa je bil aretiran zaradi nezakonitega izstopa iz države in pozivanja k stavki ter obsojen na pet let zapora. Junija 1964 je bil ponovno obsojen, tokrat na dosmrtno ječo zaradi načrtovanja oboroženega boja. Zaporno kazen je prestajal na otoku Robben pred obalo Cape Towna v Atlantskem oceanu. Marca 1982 so ga po 18 letih premestili v zapor Pollsmoor v Cape Townu, decembra 1988 pa v zapor Victor Verster blizu Cape Towna, od koder so ga leta 1990 izpustili na prostost.





Leta 1994 v Južni Afriki prve demokratične volitve

K njegovi izpustitvi 11. februarja 1990, po skupno 27 letih zapora, sta pripomogla močna kampanja ANC-ja in tudi mednarodni pritisk. K odpravi apartheida je veliko prispeval predsednik Južne Afrike v letih 1989-1994, Frederik Willem de Klerk, ki se je odrekel politiki rasnega razlikovanja, zaradi katere so državo leta 1961 izključili iz Britanske skupnosti narodov (Commonwealth) in leta 1974 iz ZN-a. Dosegel je izpustitev Mandele in uzakonitev temnopolte opozicije ter preklical izredno stanje, uvedeno leta 1986. Mandela in de Klerk sta leta 1993 za zasluge pri odpravi apartheida prejela Nobelovo nagrado za mir. Leta 1994 so v Južni Afriki potekale prve demokratične volitve, na katerih je zmagal ANC, apartheid pa je bil ukinjen. Novi parlament je Nelsona Mandelo 9. maja izvolil za prvega temnopoltega predsednika Južne Afrike.





Mednarodni praznik v njegovo čast

Z uspešno demokratizacijo se je končala tudi mednarodna osamitev države. Združeni narodi so oktobra 1993 ukinili vse sankcije proti tej državi. Maja 1994 je bila ta sprejeta v Organizacijo afriške enotnosti, današnjo Afriško unijo, junija istega leta pa je znova postala članica Commonwealtha. Leta 1999 je Mandelo na predsedniškem položaju zamenjal Thabo Mbeki. Po umiku iz politike in javnega življenja leta 2004 se je Mandela le redko pojavljal v javnosti. V Južni Afriki praznujejo 11. februar kot dan, ko je Mandela po 27 letih zapora znova stopil na svobodo. Posnetek Mandele, kako z dvignjeno pestjo in s svojo tedanjo soprogo Winnie ob sebi zapušča zapor, v katerem je preživel zadnja leta ujetništva, se je zapisal v zgodovino. Na njegov rojstni dan, 18. julija, pa svet skladno z odločitvijo ZN-a zaznamuje mednarodni praznik v njegovo čast.

Pred nekaj minutami je svet pretresla zelo žalostna novica, da je umrl Nelson Mandela, ikona boja proti apartheidu. Premočrtno je verjel v svobodo, enakopravnost in spravo. Imel je sanje, zaradi katerih je bil zaprt več kot četrt stoletja. Uresničil jih je, ne da bi se maščeval tistim, ki so mu jih skušali vzeti. S svojo državniško modrostjo in vizionarstvom je odprl povsem novo poglavje prihodnosti Južnoafriške republike. Z zvestobo sebi in svojemu narodu ter skupnim idealom po boljši in pravičnejši družbi pa je navdihoval ves svet. Zato kljub smrti še naprej ostaja moralni mejnik in vzor človeštvu. V imenu Slovenk in Slovencev, državljank in državljanov Republike Slovenije, izražam iskreno in globoko sožalje njegovi družini in vsem njegovim rojakom. Nelson Mandela je metafora neomajne vere v boljši svet.

Borut Pahor, predsednik republike
Žalovanje in slavljenje Madibe
Svet žaluje za Nelsonom Mandelo
Odzivi na smrt Nelsona Mandele
Poslovil se je Nelson Mandela
Obisk hiše Nelsona Mandele
Junaki našega časa: Nelson Mandela
Mandela v bolnišnici dopolnil 95 let
Mandela v kritičnem, a stabilnem stanju
Mandela v vse slabšem stanju
Mandela v kritičnem stanju
Zdravstveno stanje Mandele ostaja kritično
Mandela praznuje rojstni dan